V Ljutomeru od maja deluje zaposlitveni center, ki zaposluje invalidne osebe
Trenutno zaposlujejo pet invalidnih oseb iz območja UE Ljutomer, ki so prej bile brezposelne, želja pa je, da bi jih zaposlili še več
Zaposlitveni center Ljutomer
V Ljutomeru od letošnjega maja deluje zaposlitveni center, ki zaposluje invalidne osebe, ki imajo od 30 do 70 odstotkov ohranjene delovne sposobnosti in še vedno nastopajo na trgu delovne sile. Pri tovrstnih zaposlitvenih centrih gre za neprofitna podjetja, kjer se dobiček ne izplačuje pač pa gre v nadaljnji razvoj podjetja. Od invalidskih podjetij se razlikujejo po stopnji invalidnosti oseb, ki jih zaposlujejo, saj invalidska podjetja zaposlujejo osebe z od 70 do 95 odstotkov ohranjene delovne sposobnosti.
Mitja Milič, po izobrazbi diplomirani delovni terapevt, je v Kranju delal kot vodja zaposlitvenega centra in tam razmišljal, da bi prišel nazaj v Prlekijo, saj izhaja iz Križevcev pri Ljutomeru ter v naših koncih vzpostavil zaposlitveni center. Predvsem iz razloga, da se stori kaj koristnega za tukajšnjo populacijo, saj te vrste centra pri nas prej ni bilo, v Prekmurju pa recimo deluje kar nekaj takšnih centrov. K temu je pripomogel tudi podatek, da je v Pomurju med vsemi brezposelnimi, 25 odstotkov invalidnih oseb. Direktor centra je Peter Beznec, Mitja pa v centru deluje kot strokovni vodja oz. mentor delavcem. Pred kratkim smo jih obiskali tudi mi.
Mitja Milič, po izobrazbi diplomirani delovni terapevt, je v Kranju delal kot vodja zaposlitvenega centra in tam razmišljal, da bi prišel nazaj v Prlekijo, saj izhaja iz Križevcev pri Ljutomeru ter v naših koncih vzpostavil zaposlitveni center. Predvsem iz razloga, da se stori kaj koristnega za tukajšnjo populacijo, saj te vrste centra pri nas prej ni bilo, v Prekmurju pa recimo deluje kar nekaj takšnih centrov. K temu je pripomogel tudi podatek, da je v Pomurju med vsemi brezposelnimi, 25 odstotkov invalidnih oseb. Direktor centra je Peter Beznec, Mitja pa v centru deluje kot strokovni vodja oz. mentor delavcem. Pred kratkim smo jih obiskali tudi mi.
Začeli so maja letos ter trenutno zaposlujejo pet invalidnih oseb iz območja UE Ljutomer, ki so prej bile brezposelne, želja
pa je, da bi jih zaposlili še več. Trenutno na trgu iščejo podjetja s
katerimi bi lahko sodelovali, saj bi vsako podjetje, ki ima vsaj 20
zaposlenih, moralo izpolnjevati kvoto zaposlovanja invalidov ali pa plačevati prispevek v Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Če kvote ne izpolnjujejo in nimajo zaposlene invalidne
osebe, lahko z zaposlitvenim centrom sklenejo posel, kjer
določeno delo opravijo delavci iz centra in je s tem podjetje tudi oproščeno plačila v sklad.
Delovni kader dobivajo iz Centra za poklicno rehabilitacijo SOČA, enote Murska Sobota, ki se ob potrebi po določenem kadru, obrne na Zavod RS za zaposlovanje ter poišče primernega kandidata. Ta nato pride najprej na usposabljanje in v primeru ustreznosti, se v centru tudi zaposli. Delavci so zaposleni za osem ur dnevno v eni izmeni, dobijo redno plačilo, teče jim tudi delovna doba. Trenutno so zaposleni za določen čas, od maja do konca leta, pozneje pa se bodo lahko zaposlili za nedoločen čas. Delavcem uredijo tudi prevoz na delo, saj ne želijo, da bi lasten prevoz vplival na to, koga lahko zaposlijo in koga ne. Ob delavcih je vedno prisoten tudi mentor.
Program je delno financiran s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ostalo pa iščejo dodatna dela na trgu ter podjetja s katerimi bi lahko sodelovali. Za podjetja so zanimivi predvsem zaradi nadomestne kvote invalidov in nižje urne postavke, kot bi jim to lahko nudila podjetja, ki ne zaposlujejo invalidnih oseb.
Zelo dobro sodelujejo s Kmetijsko zadrugo Ljutomer Križevci, kjer imajo trenutno svoje prostore, sodelujejo tudi z OŠ Ivana Cankarja Ljutomer ter Društvom RAST, kjer skupaj razvijajo permakulturni vrt pri OŠ Cvetka Golarja. V centru si v prihodnosti želijo, da bi učenci, ki končajo izobraževanje na OŠ Cvetka Golarja v Ljutomeru, lahko pri njih začeli usposabljanje, opravili del obvezne prakse ter se pri njih pozneje tudi zaposlili.
Trenutno večino delajo kooperacijska dela, želja pa jim je, da bi pričeli s svojo lastno proizvodnjo izdelovanja raznih izdelkov iz usnja, filca, blaga, lesa, gline, ... predvsem preprostejših materialov. Tako bi se v centru sčasoma povečeval odstotek lastnega dela, z izdelovanjem teh izdelkov pa bi se kader tudi kreativno razvijal in vključil v celoten delovni proces. Najbolj pomembno pri tem pa je, da se zaradi stopnje invalidnosti, dela iščejo primerna vsakemu posamezniku. V ta namen rabijo tudi pestrost storitev, da lahko za vsakega poiščejo najbolj primerno delo. Podjetja, ki bi rada sodelovala s centrom, se tako lahko obrnete na Mitja (031 370 751).
Delovni kader dobivajo iz Centra za poklicno rehabilitacijo SOČA, enote Murska Sobota, ki se ob potrebi po določenem kadru, obrne na Zavod RS za zaposlovanje ter poišče primernega kandidata. Ta nato pride najprej na usposabljanje in v primeru ustreznosti, se v centru tudi zaposli. Delavci so zaposleni za osem ur dnevno v eni izmeni, dobijo redno plačilo, teče jim tudi delovna doba. Trenutno so zaposleni za določen čas, od maja do konca leta, pozneje pa se bodo lahko zaposlili za nedoločen čas. Delavcem uredijo tudi prevoz na delo, saj ne želijo, da bi lasten prevoz vplival na to, koga lahko zaposlijo in koga ne. Ob delavcih je vedno prisoten tudi mentor.
Program je delno financiran s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ostalo pa iščejo dodatna dela na trgu ter podjetja s katerimi bi lahko sodelovali. Za podjetja so zanimivi predvsem zaradi nadomestne kvote invalidov in nižje urne postavke, kot bi jim to lahko nudila podjetja, ki ne zaposlujejo invalidnih oseb.
Zelo dobro sodelujejo s Kmetijsko zadrugo Ljutomer Križevci, kjer imajo trenutno svoje prostore, sodelujejo tudi z OŠ Ivana Cankarja Ljutomer ter Društvom RAST, kjer skupaj razvijajo permakulturni vrt pri OŠ Cvetka Golarja. V centru si v prihodnosti želijo, da bi učenci, ki končajo izobraževanje na OŠ Cvetka Golarja v Ljutomeru, lahko pri njih začeli usposabljanje, opravili del obvezne prakse ter se pri njih pozneje tudi zaposlili.
Trenutno večino delajo kooperacijska dela, želja pa jim je, da bi pričeli s svojo lastno proizvodnjo izdelovanja raznih izdelkov iz usnja, filca, blaga, lesa, gline, ... predvsem preprostejših materialov. Tako bi se v centru sčasoma povečeval odstotek lastnega dela, z izdelovanjem teh izdelkov pa bi se kader tudi kreativno razvijal in vključil v celoten delovni proces. Najbolj pomembno pri tem pa je, da se zaradi stopnje invalidnosti, dela iščejo primerna vsakemu posamezniku. V ta namen rabijo tudi pestrost storitev, da lahko za vsakega poiščejo najbolj primerno delo. Podjetja, ki bi rada sodelovala s centrom, se tako lahko obrnete na Mitja (031 370 751).
