Velik upad števila prebivalstva v Prlekiji zaradi izseljevanja v zadnjih letih
Edino v občini Veržej je prirast prebivalstva, prebivalstvo občine Središče ob Dravi pa je v zadnjih petih letih upadlo za več kot 5 odstotkov
Upad prebivalstva v Prlekiji
Pri projektu Zlati kamen so pred časom naredili analizo stanja v slovenskih občinah glede prirasta prebivalstva. Analizirali so stanje v vseh 211 slovenskih občinah na podlagi petletnih podatkov Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Na ta način so do neke mere nevtralizirali hitra nihanja relativnih vrednosti pri majhnih krajih.
Rezultat analize daje vpogled v stanje, od koder je razvidno, da ima večina slovenskih občin negativni selitveni prirast - 122 občin, pozitivnega 83, pri šestih občinah pa je vrednost kazalnika blizu ničle. Potem je tu še naravni prirast, torej razmerje rojstev in smrti med prebivalci posamezne občine. Število občin s pozitivnim naravnim prirastom je nekoliko večje od tistih, kjer je ta vrednost negativna, saj je v 113 občinah naravni prirast pozitiven, v 93 negativen, v petih pa je vrednost blizu ničle.
Če torej seštejemo naravni in selitveni prirast, dobimo skupni prirast prebivalcev v občinah. Preverili smo podatke občin v širši Prlekiji, natančneje enajstih občin iz UE Ljutomer (občine Ljutomer, Veržej, Križevci in Razkrižje), UE Ormož (občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi) in UE Gornja Radgona (občine Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače). Podatki niso vzpodbudni, saj je pozitivni prirast, seštevek naravnega in selitvenega prirasta le v občini Veržej, v nekaterih občinah pa je stanje že kritično.
Rezultat analize daje vpogled v stanje, od koder je razvidno, da ima večina slovenskih občin negativni selitveni prirast - 122 občin, pozitivnega 83, pri šestih občinah pa je vrednost kazalnika blizu ničle. Potem je tu še naravni prirast, torej razmerje rojstev in smrti med prebivalci posamezne občine. Število občin s pozitivnim naravnim prirastom je nekoliko večje od tistih, kjer je ta vrednost negativna, saj je v 113 občinah naravni prirast pozitiven, v 93 negativen, v petih pa je vrednost blizu ničle.
Če torej seštejemo naravni in selitveni prirast, dobimo skupni prirast prebivalcev v občinah. Preverili smo podatke občin v širši Prlekiji, natančneje enajstih občin iz UE Ljutomer (občine Ljutomer, Veržej, Križevci in Razkrižje), UE Ormož (občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi) in UE Gornja Radgona (občine Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače). Podatki niso vzpodbudni, saj je pozitivni prirast, seštevek naravnega in selitvenega prirasta le v občini Veržej, v nekaterih občinah pa je stanje že kritično.
Občina Veržej edina, kjer se število prebivalstva povečuje
Od enajstih občin ima največji selitveni prirast občina Radenci, 22,28 na tisoč prebivalcev, kar pomeni dobra 2 odstotka povečanja prebivalstva v zadnjih petih letih. Po tem kriteriju je tudi na 26. mestu v celotni Sloveniji. A se stanje hitro spremeni, če pogledamo še naravni prirast oz. bolje rečeno upad, ki je v občini Radenci največji (v negativno smer) izmed enajstih občin, ki smo jih preverili. Ta znaša -27,27 na tisoč prebivalcev, torej skoraj 3-odstotni upad prebivalstva v zadnjih petih letih. Podoben upad prebivalstva po "naravni poti" ima občina Križevci, -25,07 na tisoč prebivalcev.
Prebivalstvo občine Središče ob Dravi v zadnjih petih letih upadlo za več kot 5 odstotkov
Pozitiven selitveni prirast ima le še občina Veržej, 13,18 na tisoč prebivalcev, ki ima tudi pozitiven naravni prirast, 10,86 na tisoč prebivalcev in je torej edina izmed enajstih občin v tem delu Plekije, kjer se število prebivalstva povečuje. Ima pa celotna občina Veržej okoli 1.300 prebivalcev. Pozitiven naravni prirast ima še občina Sveti Jurij ob Ščavnici, 4,51 na tisoč prebivalcev, a ima precejšen negativni selitveni prirast, -27,06 na tisoč prebivalcev, kar jo uvršča na zadnja mesta naših občin po odseljevanju prebivalstva. Slabše so še občine Razkrižje (-35,83), Sveti Tomaž (-45,84) in Središče ob Dravi (-54,22). Seštevek selitvenega in naravnega prirasta za občino Središče ob Dravi kaže, da se je prebivalstvo v tej občini v zadnjih petih letih zmanjšalo za 5,6 odstotka. Občina Središče ob Dravi je po selitvenem prirastu tudi med zadnjimi tremi občinami, kjer je izseljevanje največje. Stanje je slabše le še v občinah Osilnica (-54,77) in Kobilje (-105,77). Sveti Tomaž je po tem kriteriju na mestu 201, Razkrižje na 187, Sveti Jurij ob Ščavnici pa na 168 od 211.
Od večjih občin v tem delu, Ljutomer, Ormož in Gornja Radgona, je stanje najslabše v občini Ljutomer. Selitveni prirast v zadnjih petih letih je -18,06, naravni pa -16,41 na tisoč prebivalcev. V Ormožu je selitveni prirast -12,30, naravni -16,81, v Gornji Radgoni pa selitveni -5,99, naravni prirast pa -11,86 na tisoč prebivalcev v zadnjih petih letih. Povprečje prirasta v enajstih občinah je -27,39, medtem ko za celotno Slovenijo ta znaša 0,8. Vzroki za to stanje pri tem niso upoštevani, predstavljene so zgolj statistične številke.
Podrobneje so podatki za vsako izmed enajstih občin predstavljeni v spodnjem grafu.
Največ rastočih občin v okolici Ljubljane
Občin, kjer sta obe vrednosti pozitivni in nadpovprečni, je petnajst, med njimi je tudi Ljubljana, še sedem takšnih občin pa je v ljubljanski okolici. Na prvem mestu po selitvenem prirastu je Škofljica (110,68 - selitveni prirast, 38,50 - naravni prirast). Med zadnjimi desetimi občinami, kjer je naravni prirast najmanjši oz. negativen pa je kar pet prekmurskih občin. Pri posebnosti izstopa občina Gornji Grad, ki je po selitvenem prirastu na tisoč prebivalcev na visokem 12. mestu, a ima najnižji naravni prirast med vsemi kraji v Sloveniji. V petih letih se je število prebivalcev na račun naravnega prirasta zmanjšalo za kar 8,7 odstotka, priselilo pa se jih je 4,2 odstotka.
Občine v naši bližini, kjer je selitveni prirast velik so recimo še Zavrč, ki je po tem kriteriju na drugem mestu (95,25 - selitveni prirast, -5,70 - naravni prirast), Cerkvenjak na 18. mestu (29,04 - selitveni prirast, 1,48 - naravni prirast) in Lenart na 21. mestu (27,31 - selitveni prirast, -21,09 - naravni prirast).
Selitveni prirast državljanov Slovenije petindvajseto četrtletje zapored negativen
V drugem četrtletju 2017 se je v Slovenijo priselilo več prebivalcev kot v istem obdobju leta 2016. Priselilo se jih je namreč 4.257 ali za 6,6 odstotka več kot v drugem četrtletju 2016. Odselilo se je 3.379 prebivalcev ali 4,7 odstotka manj kot v istem obdobju leta 2016. Število odseljenih državljanov Slovenije (1.792) je bilo višje od števila odseljenih tujih državljanov (1.587).
Selitveni prirast tujih državljanov je bil pozitiven (za 1.853), selitveni prirast državljanov Slovenije pa negativen; iz države se je namreč odselilo 975 državljanov Slovenije več, kot se jih je vanjo priselilo.
Vir podatkov: Zlati kamen in SURS
Od enajstih občin ima največji selitveni prirast občina Radenci, 22,28 na tisoč prebivalcev, kar pomeni dobra 2 odstotka povečanja prebivalstva v zadnjih petih letih. Po tem kriteriju je tudi na 26. mestu v celotni Sloveniji. A se stanje hitro spremeni, če pogledamo še naravni prirast oz. bolje rečeno upad, ki je v občini Radenci največji (v negativno smer) izmed enajstih občin, ki smo jih preverili. Ta znaša -27,27 na tisoč prebivalcev, torej skoraj 3-odstotni upad prebivalstva v zadnjih petih letih. Podoben upad prebivalstva po "naravni poti" ima občina Križevci, -25,07 na tisoč prebivalcev.
Prebivalstvo občine Središče ob Dravi v zadnjih petih letih upadlo za več kot 5 odstotkov
Pozitiven selitveni prirast ima le še občina Veržej, 13,18 na tisoč prebivalcev, ki ima tudi pozitiven naravni prirast, 10,86 na tisoč prebivalcev in je torej edina izmed enajstih občin v tem delu Plekije, kjer se število prebivalstva povečuje. Ima pa celotna občina Veržej okoli 1.300 prebivalcev. Pozitiven naravni prirast ima še občina Sveti Jurij ob Ščavnici, 4,51 na tisoč prebivalcev, a ima precejšen negativni selitveni prirast, -27,06 na tisoč prebivalcev, kar jo uvršča na zadnja mesta naših občin po odseljevanju prebivalstva. Slabše so še občine Razkrižje (-35,83), Sveti Tomaž (-45,84) in Središče ob Dravi (-54,22). Seštevek selitvenega in naravnega prirasta za občino Središče ob Dravi kaže, da se je prebivalstvo v tej občini v zadnjih petih letih zmanjšalo za 5,6 odstotka. Občina Središče ob Dravi je po selitvenem prirastu tudi med zadnjimi tremi občinami, kjer je izseljevanje največje. Stanje je slabše le še v občinah Osilnica (-54,77) in Kobilje (-105,77). Sveti Tomaž je po tem kriteriju na mestu 201, Razkrižje na 187, Sveti Jurij ob Ščavnici pa na 168 od 211.
Od večjih občin v tem delu, Ljutomer, Ormož in Gornja Radgona, je stanje najslabše v občini Ljutomer. Selitveni prirast v zadnjih petih letih je -18,06, naravni pa -16,41 na tisoč prebivalcev. V Ormožu je selitveni prirast -12,30, naravni -16,81, v Gornji Radgoni pa selitveni -5,99, naravni prirast pa -11,86 na tisoč prebivalcev v zadnjih petih letih. Povprečje prirasta v enajstih občinah je -27,39, medtem ko za celotno Slovenijo ta znaša 0,8. Vzroki za to stanje pri tem niso upoštevani, predstavljene so zgolj statistične številke.
Podrobneje so podatki za vsako izmed enajstih občin predstavljeni v spodnjem grafu.
Največ rastočih občin v okolici Ljubljane
Občin, kjer sta obe vrednosti pozitivni in nadpovprečni, je petnajst, med njimi je tudi Ljubljana, še sedem takšnih občin pa je v ljubljanski okolici. Na prvem mestu po selitvenem prirastu je Škofljica (110,68 - selitveni prirast, 38,50 - naravni prirast). Med zadnjimi desetimi občinami, kjer je naravni prirast najmanjši oz. negativen pa je kar pet prekmurskih občin. Pri posebnosti izstopa občina Gornji Grad, ki je po selitvenem prirastu na tisoč prebivalcev na visokem 12. mestu, a ima najnižji naravni prirast med vsemi kraji v Sloveniji. V petih letih se je število prebivalcev na račun naravnega prirasta zmanjšalo za kar 8,7 odstotka, priselilo pa se jih je 4,2 odstotka.
Občine v naši bližini, kjer je selitveni prirast velik so recimo še Zavrč, ki je po tem kriteriju na drugem mestu (95,25 - selitveni prirast, -5,70 - naravni prirast), Cerkvenjak na 18. mestu (29,04 - selitveni prirast, 1,48 - naravni prirast) in Lenart na 21. mestu (27,31 - selitveni prirast, -21,09 - naravni prirast).
Selitveni prirast državljanov Slovenije petindvajseto četrtletje zapored negativen
V drugem četrtletju 2017 se je v Slovenijo priselilo več prebivalcev kot v istem obdobju leta 2016. Priselilo se jih je namreč 4.257 ali za 6,6 odstotka več kot v drugem četrtletju 2016. Odselilo se je 3.379 prebivalcev ali 4,7 odstotka manj kot v istem obdobju leta 2016. Število odseljenih državljanov Slovenije (1.792) je bilo višje od števila odseljenih tujih državljanov (1.587).
Selitveni prirast tujih državljanov je bil pozitiven (za 1.853), selitveni prirast državljanov Slovenije pa negativen; iz države se je namreč odselilo 975 državljanov Slovenije več, kot se jih je vanjo priselilo.
Vir podatkov: Zlati kamen in SURS
