Dejan in Danijel predelala star kombajn, zdaj primeren za žetev konoplje

Ko je Zveza podeželske mladine Slovenije pred nedavnim izbirala najbolj inovativnega mladega kmeta Slovenije (IMK 2017), je med šestimi nominiranci bil tudi Dejan Sukič iz Podgrada pri Gornji Radgoni, ki ga je predlagalo Društvo podeželske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici. In čeprav je na koncu IMK 2017 postal Matic Vizjak iz Šmarja pri Jelšah, je zadovoljen tudi Dejan Sukič, ki je sicer zlatarski mojster, a se s partnerko Karlo, slednja je mimogrede profesorica, ukvarja tudi s kmetovanjem. Na 15 hektarjev veliki kmetiji, ki je usmerjena v prašičerejo in pridelovanje poljščin, se je Dejan posvetil pridelavi ekoloških olj in čajev. Na kmetiji imajo svojo stiskalnico za hladno stiskana olja, hladilnico ter sušilnico na topel zrak.

Mladi kmet Dejan je iskal učinkovit način za spravilo delov rastlin, ki jih lahko uporabi za pridelavo ekoloških čajev. Ker primernega stroja na trgu ni našel, je s prijateljem Danijelom Vogrincem z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni poiskal rešitev: kupila sta star žitni kombajn in ga predelala do te mere, da lahko z njim uspešno pobirajo konopljine vršičke, oz. cvetove kamilice in ajde. Mlatilni mehanizem sta zamenjala s tekočim trakom, ki sega od nastavljivega hedra do novega prekucnega zbiralnika. S tem so na kmetiji prihranili predvsem pri porabi delovnega časa, saj sedaj veliko hitreje poberejo surovino za pridelavo čajev, ki ima na kmetiji vedno večji tržni pomen.

Sprva je ideja bila, da bi naredila stroj za hitrejšo in učinkovitejše delo, ki bi bil predvsem primeren za žetje industrijske konoplje. "Za to potezo smo se odločili, ker smo želeli skrajšati čas žetve in si olajšati delo na kmetiji. Kombajn sva začela predelovati oktobra 2016, letos pa je bila z njim opravljena tudi prva žetev. Na ta način se da povečati tudi pridelek konoplje,"  pravi Dejan, ki dodaja, da se je s tem čas žetve zmanjšal za osmekrat, kapaciteta zbiralnika je pet kubičnih metrov. "Prej, ko smo imeli traktor in koso smo za nek določen izplen porabili dve uri in pol. Za enako površino sedaj porabimo zgolj petnajst minut". Od predhodnega starega kombajna, ki je služil kot osnova je ostalo ohišje, šasija in motor. Mlatilni mehanizem sta zamenjala in ga nadomestila s tekočim trakom ter dodala zbiralnik, ki zbira cvetove. Kombajn uporabljajo predvsem zase, a obstaja tudi povpraševanje po izposoji. Dejan pravi, da povpraševanje ostaja, problem pa je logistika.

V kombajn vloženih čez tisoč ur dela in 20 tisoč evrov
"V našem okolišu se lahko vozimo, kaj več pa je že prevelik strošek transporta, da bi kar tako pošiljali nekam naprej", razlaga naš sogovornik, ki dodaja, da predelati kombajn ni bil mačji kašelj, saj sta sama veliko prostega časa namenila predelovanju. "V ta kombajn je vloženih čez tisoč ur dela in 20 tisoč evrov, ki so šli za material. Seveda pa nama ni žal, da sva se odločila za ta korak. Na to sva gledala kot na velik izziv. Kombajn sva predelovala celo zimo. Ko je bilo zunaj minus petnajst, sva imela improvizirano delavnico in ob tem uživala. Takšnega kombajna, vsaj kolikor vem, v Sloveniji ni". Ob tem Dejan, na vprašanje zakaj ukvarjanje s konopljo pove: "S konopljo se ukvarjamo že šest let in jo pridelujemo na ekološki način. Konoplja trka na velika vrata, to je kultura prihodnosti. Menim, da je ukvarjanje s konopljo lahko rešitev za male kmetije, ki bi jim konoplja dala neko dodano vrednost".

Dejan in njegova Karla, oče in mama deklice in fantka, na kmetiji Sukič v Podgradu, s tem nedvomno pišeta ekološko zgodbo o uspehu, kajti zlatarski mojster, ki že desetletje vodi svojo zlatarno v Lenartu in njegova življenjska sopotnica Karla, sicer profesorica sociologije in zgodovine, na kmetiji Dejanovega očeta, že potrjujeta pravilnost svoje odločitve, da zdrava zemlja vodi do zdravih ljudi in v končni fazi do zdrave skupnosti! S tem želijo poskrbeti tudi za zdravo prihodnost svojih malčkov Zale in Žiga. "Bolj ko se sprašujemo od kod naša hrana, kje in kako se proizvaja, bolj spoznavamo prednosti lastne ekološke pridelave in predelave", pravi Dejan, ki je med drugim tudi veliki ljubitelj iskrivih konj – kasačev in odličen tekmovalec v kasaškem športu.

Vsa olja stiskajo sami na visoko kvalitetni stiskalnici
Ko sta se podjetna Dejan in Karla odločila, da se bosta začela ukvarjati z ekološkim kmetijstvom, jima je Dejanov oče, z veseljem odstopil več hektarjev obdelovalne zemlje, za katere sta mlada pridelovalca hitro dobila ekološki certifikat. V poletnih mesecih tako na njihovih njivah v Podgradu cvetijo lan, sončnice, riček, industrijska konoplja, črna kumina, buče ipd. Vsa semena doma sami prečistijo in posušijo na čim manjši temperaturi, saj se zavedajo, da morajo biti, za kvalitetno hladno stiskano olje, vsi postopki pridelave in predelave kvalitetno izpeljani! Da bi semena ostala čim bolj kvalitetna, so si omislili tudi svojo hladilnico, kjer hranijo ves semenski material, pa tudi svoje končne izdelke. Vsa olja stiskajo sami, na visoko kvalitetni stiskalnici, ki omogoča, da iz semena stisnejo zares kvalitetno olje. "Veliko sva se izobraževala na temo olj, tudi našim kupcem poskušamo predati znanje o hladno stiskanih oljih in njihovem pomenu za naše zdravje. Zavedati se moramo da kvalitetna, sveža, hladno stiskana olja, poleg veliko vitaminov, vsebujejo tudi veliko omega 3 in omega 6 maščobnih kislin, ki jih naše telo, ne more samo proizvesti, zato jih moramo vnesti s hrano", pravi Karla in poudarja, da so olja zdrava, če so sveža.

Izpostavljenost svetlobi in kisiku, povzroča oksidacijo olj, in stara olja so našemu zdravju dokazano škodljiva. Ravno iz tega razloga so se odločili, da olja stiskajo vsak teden sproti. Priporočajo torej, da raje kot da posegate po oljih v trgovinskih centrih, pridete na Kmetijo Sukič, kjer potrošnikom postrežejo s svežimi, 100% ekološkimi hladno stiskanimi olji. V njihovi ponudbi najdemo konopljino, laneno, sončnično, orehovo, ričkovo olje, konopljin čaj, moke, ekološka semena, tudi seme črne kumine. Karla in Dejan sta združila svojo znanje tudi v posebni liniji olja z lističi jedilnega zlata, kar je prava atrakcija tako za oči, kot brbončice.

"Vsi ljudje si želimo, da bi bili zdravi in da bi naša zemlja bila zdrava, svetujem vam, naj čim več ljudi stopa po stopinjah ekoloških pridelovalcev, ali vsaj kupuje domače ekološke produkte", pove Karla, ki je vesela, da je zadnja leta v Sloveniji vedno več pridelovalcev industrijske konoplje. Seme te konoplje poleg aminokislin namreč vsebuje kar četrtino visoko kakovostnih beljakovin, ki jih naše telo izkoristi predvsem pri ohranjanju imunskega sistema in hormonskega ravnovesja. Blagodejne učinkovine se ohranijo v hladno stiskanem olju. "Uživanje hladno stiskanih olj je za naše zdravje izrednega pomena! Prepričajte se le, da so olja zares sveža. Le sveža olja vsebujejo zdravilne sestavine. Mi smo se dela lotili z vso odgovornostjo!", zagotavlja Karla in nadaljuje: "Smo kmetija s statusom preusmeritve v eko kmetijo. Ta vrsta kmetovanja je zelo prijazna do živali in potrošnikov, ker lahko kupijo zdravo hrano. Spoštuje se zemlja, zrak, voda in rastline. Ekološko kmetovanje skrbi za rodovitnost tal, za čisto vodo in čist zrak ter za biotsko raznovrstnost. Postopki pridelave in predelave ustrezajo strogim predpisom, ki jih nadzorujejo kontrolne organizacije. Vsi izdelki vsebujejo le ekološke dovoljene snovi. Pri kmetovanju pa se lahko uporabljajo snovi, ki ne onesnažujejo okolja, ne rušijo ravnovesja v naravi in ne uničujejo rastlinskih in živalskih vrst. »Bodimo eko« ker je dobro za nas in ker je dobro za okolje! Ekološka hrana ni draga ampak dragocena!", poudarjajo na Eko kmetiji Sukič, kjer ponujajo: semena (konopljino, sončnično, laneno), hladno stiskana olja (konopljino, sončnično, laneno) ter naravno sušen čaj iz mladih konopljinih vršičkov, pa bio in ekološke čaje...