Župan Janez Rihtarič pri 90-letniku Dragu Štumpfu
Iz partizanov je bil poslan na šolanje za pilota v Sovjetsko zvezo
Filip Matko Ficko, ponedeljek, 13. november 2017 ob 14:29
Na svojem domu v Radencih, Kapelska cesta 7, je 1. novembra letos dočakal svoj 90-i rojstni dan Drago Štumpf, upokojeni polkovnik vojaškega letalstva, ki so ga po prihodu v partizane na Dolenjsko jeseni 1944 še istega leta, decembra, poslali v zbirni center za vojne letalce, ki bodo odšli na šolanje v tujino. Je nosilec Reda za hrabrost, Medalje za hrabrost, Medalje zaslug za narod, Reda za vojne zasluge s srebrnimi meči, Reda za vojne zasluge z zlatimi meči ter Reda ljudske armade s srebrno zvezdo.
Visokemu življenjskemu jubileju, ob katerem ni manjkala odlična torta, je nazdravil z ženo Gordano ter v družbi najožjih tovarišev iz Krajevne organizacije Zveze združenj borcev za vrednote NOB Radenci na sam praznični dan. Deset dni pozneje je njegova žena Gordana praznovala 85-letnico in oba jubileja skupaj sta z najbližjimi, znanci in prijatelji praznovala v gostišču Pri starem hrastu v Radomerju. A v ponedeljek, 13. novembra dopoldne, je 90-letniku Dragu Štumpfu prišel k visokemu življenjskemu jubileju čestitat tudi župan Občine Radenci Janez Rihtarič. Izročil je priložnostno darilo, jubileju so nazdravili z zlato radgonsko penino ter poklepetali o najtežjih dneh slavljenca, ki se jih še vedno rad in živo spominja.
Pomladi leta 1945 se je Drago Štumpf v Sovjetski zvezi izšolal za pilota na letalu IL-2 (»Šturmovik« - jurišno letalo z oklepom in dvema topovoma, težko strojnico, dvema lahkima strojnicama in štirimi nosilci za raketne bombe). Po končanem šolanju se je vrnil v domovino, takrat Jugoslavijo. Poklicna pot vojnega letalca ga je vodila skozi Skopje, Leskovac, Niš, Mostar, Sarajevo in nazadnje Beograd. Po 2. svetovni vojni je kljub končani šoli za vojne pilote želel zaključiti gimnazijo (jo končal v Zemunu) in se po njej vpisal leta 1957 na Višjo letalsko šolo za letalske inženirje v Sarajevu, kjer je diplomiral leta 1961. Dobil je službo v Beogradu na vojaškem letališču Batajnica, dobil čin kapetana 1. razreda, po letu 1968 (invazija Varšavskega pakta na Češkoslovaško) pa je bil imenovan v poveljstvo vojaškega letalstva v činu majorja. Nazadnje je služboval v generalštabu vojaškega letalstva kot polkovnik. Po upokojitvi se je vrnil v rodne Radence.