Mlade Slovenke v Španiji reševale življenja znamenitih hrtov
V štirih dneh so kastrirale in sterilizirale 55 živali, poleg sterilizacij in kastracij so oskrbele kar nekaj pasjih mladičev ter mačk in skrbele za tiste žal pogoste težave po ogradah
Reševanje hrtov v Španiji
S posebne humanitarne odprave v Španiji, natančneje v zgodovinskem mestu Medina del Campo, severno od Madrida, se je vrnila "štiriperesna detelja" slovenskih deklet, ki so pod Pireneji reševale štirinožne prijatelje. Dve mladi veterinarki: Mima Nabergoj (Moravske Toplice) in Urška Petek (Slovenj Gradec), študentka veterine Zala Žgank (Velenje) ter veterinarska tehnica Taja Žižek (Rovte), so se namreč kot prostovoljke, preko organizacije SVSP - Slovenian Vets for Stray Pets ter Društva Hrtji svet Slovenije, odpravile v špansko zavetišče Scooby Medina. Društva Hrtji svet je ekipa prostovoljcev, večinoma posvojiteljev hrtov, ki se po svojih močeh trudi širši javnosti predstaviti problematiko odsluženih hrtov in hrtolikih psov. A ne samo z besedami, temveč predvsem z dejstvi, da so potrdila tudi štiri dekleta, ki so se iz Španije vrnila utrujena, a tudi zadovoljna, kajti s svojim delom so rešile veliko število štirinožnih prijateljev.
"V štirih delovnih dneh smo naredile 55 sterilizacij in kastracij, oskrbele kar nekaj pasjih mladičev ter mačk in skrbele za tiste žal pogoste težave po ogradah. Dolgočasno bivanje v zavetišču vseeno pušča posledice. Delale smo skupaj s krasno ekipo italijanskih veterinarjev ter španskimi veterinarkami, ki bodo najverjetneje postale veterinarke v Scoobyu. To zahteva posebnega, predanega in izkušenega človeka. S cmokom v grlu smo zapustile zavetišče. Poslovile smo se od vseh zaposlenih v Scoobyu in vseh zlatih prostovoljcev ter jim obljubile, da se bomo še vrnile", so nam po vrnitvi razlagala dekleta, ki jim ni vseeno kaj se dogaja z živimi bitji.
"V štirih delovnih dneh smo naredile 55 sterilizacij in kastracij, oskrbele kar nekaj pasjih mladičev ter mačk in skrbele za tiste žal pogoste težave po ogradah. Dolgočasno bivanje v zavetišču vseeno pušča posledice. Delale smo skupaj s krasno ekipo italijanskih veterinarjev ter španskimi veterinarkami, ki bodo najverjetneje postale veterinarke v Scoobyu. To zahteva posebnega, predanega in izkušenega človeka. S cmokom v grlu smo zapustile zavetišče. Poslovile smo se od vseh zaposlenih v Scoobyu in vseh zlatih prostovoljcev ter jim obljubile, da se bomo še vrnile", so nam po vrnitvi razlagala dekleta, ki jim ni vseeno kaj se dogaja z živimi bitji.
Zaradi globalno prisotne problematike tekaške industrije hrtov
(greyhoundov) in lova s hrti ter hrtolikimi pasmami (španskimi galgi,
podenci in lurcherji) je večina aktivnosti omenjenega društva in
številnih prostovoljcev, usmerjena prav v omenjene pasme. "Namen društva
je nesebično in prostovoljno prizadevanje v iskanju novih in ljubečih
domov odsluženim hrtom, ki po večini prihajajo iz Španije, z Irske in
Anglije, saj sodelujemo s tamkajšnjimi zavetišči, zavednimi in srčnimi
trenerji/lastniki ter posamezniki. Svoj trud pa prav tako usmerimo v
hrte, ki iz takšnega ali drugačnega razloga ostanejo brez svojih domov v
Sloveniji. Naše društvo si prizadeva tudi za zaščito in preventivno
pomoč psom pasemske skupine "hrti", v okviru česar skrbi, da bi lahko ti
psi živeli življenje, ki je primerno njihovi vrsti, svobodno in v miru
ter brez strahu, da bi jih kdo preganjal, mučil ali ubil“, še povedo
dekleta, mlada veterinarka iz Moravskih Toplic, Mima Nabergoj pa dodaja,
kako ti „obisk v Scoobyu vedno vzame del srca, vendar po drugi strani
ti da ogromno. Vsem psom, ki čakajo na svoj dom že mesece, nekateri celo
leta, pa smo obljubile, da bomo naredile vse, da čim prej najdejo svoje
za vedno domove".
Urška pa se spomni redkih trenutkov, ko so bile proste in se še naprej družile z ubogimi živalmi, ki pa so kljub vsem svojim trpljenjem vesele, da so končale v zavetišču, ne pa obešene, kjer jih je čakala kruta smrt. "Malce smo se odpravile v ograde, pozdravit hrtke, ki so tu že več kot eno leto. In se res čudile, zakaj ostajajo tako dolgo. Veseli, igrivi, prijetni in scartljani galgi. Ali pa tisti malo bolj umirjeni, zadržani, ki pa si vseeno zelo želijo človeške bližine. Že naslednji dan smo spet skoraj cel dan preživele v operacijski, vmes pa nam je celo za 40 minut uspelo pobegnit med galge in, neverjetno, smo se že malce zaljubile. Ja, tako malo je potrebno, da te očara kakšen igriv in scartljan Ferdin ali nežna in mirna Yoshi. Po 39-ih urah bedenja sedimo v Scooby kuhinji in čisto utrujene komaj kaj spregovorimo..." Bilo je torej naporno, a dekleta so vesela, da so lahko pomagala desetinam živali. Kot rečeno, poleg 55 sterilizacij in kastracij, so dodatno poskrbele za najmlajše Scooby prebivalce, mlade pasje mladičke, mačke ipd.
"Smo prostovoljna skupina ljudi. Vsak s svojim delom, s svojimi obveznostmi, družinami. Vsi gojimo ljubezen do živali, še zlasti pa smo s srci osredotočeni na žalostno situacijo tekaške industrije velikih angleških hrtov (greyhoundov), lurcherjev in lovskih španskih hrtov (galgov) ter ibiških psov (podencov), ki prav tako služijo lovskim namenom. Na svetu obstaja mnogo pomoči potrebnih živih bitij – nekateri bivajo v naši bližini, drugi so od nas bolj oddaljeni. Nekateri hodijo po štirih nogah, spet drugi po dveh. Bitja različnih barv in oblik, bitja različnih potreb. Kar pa vsi ti potrebujejo, je pomoč. Raznolika pomoč. Vsakdo izmed vseh nas, ki pozna udobje naših domov in pozitivne vrednote življenja ter je vključen v kakršno koli vejo pomoči tistim, ki jo potrebujejo, dela dobro delo. Lokalno, nacionalno, globalno – ni pomembno. Pomembna je volja po pomoči in ljubezen do našega planeta in njegovih prebivalcev. Vsakdo lahko prispeva košček k boljšemu jutri. Res je – ena sama oseba pomeni kapljico v morju, a na stotine luž vendarle zmore naplavljenega kita ponovno popeljati v njegov dom. Z ljubeznijo zazrti v hrte smo med njimi opazili mnoga bitja, katerim ni postlano s cvetjem in katera si prav tako zaslužijo priložnost zaživeti boljše življenje. To so lepe in ljubeznive živali, a hkrati premnogokrat izkoriščane ter včasih celo zlorabljene", poudarjajo v Društvu Hrtji svet Slovenije.
Zakaj posvojiti odraslega psa?
Posvojitev odraslega psa lahko pozitivno preseneti in nudi izjemen užitek marsikateremu človeku. Odrasli psi se zelo hitro in brez večjih težav privadijo na nov način življenja, na nove situacije in ljudi ter z veliko mero ljubezni izkazujejo hvaležnost svojim novim družinskim članom ter prijateljem. Odrasli psi nemalokrat potrebujejo manj vzgoje in discipline kot mladički. "V kolikor razmišljate o posvojitvi odraslega psa in vas obhajajo dvomi, obiščite katero izmed pasjih zavetišč in se spoznajte s kakšnim izmed psov, ki bi kar najbolje ustrezal vašemu načinu življenja.
Če pa govorimo o hrtih, je vse skupaj običajno še enostavneje. Hrti nosijo namreč v sebi sposobnost pozabe svoje preteklosti, četudi ta ni bila vselej prijetna, četudi so bili zapuščeni ali zlorabljeni.
Nekateri nosijo za seboj manj prijetno ozadje kot drugi in zaradi tega potrebujejo izkušene in potrpežljive družine, ki jim pomagajo premagovati težave, s katerimi se na začetku življenja pri nas soočajo. Večina izmed hrtov pa z veliko žlico sprejme možnost novega in veselejšega življenja. Zanimivo je opazovati, kolikšno mero miline, spoštovanja in naklonjenosti ta bitja premorejo, ko pričenjajo svoja življenja na novo. So naravno olikani psi, z veliko željo po ugajanju in s sposobnostjo hitrega učenja novih pravil", razlagajo v društvu.
Omenjeni psi družinskim članom naklonijo neizmerno mero ljubezni – vse, kar je potrebno storiti za to, je nežen in prijazen medsebojni odnos. So namreč zelo občutljivi štirinožci. Le z mirno, a odločno besedo je pri hrtih možen napredek. Kričanje in ostrina privedeta le do njegove apatičnosti in potrtosti...
Urška pa se spomni redkih trenutkov, ko so bile proste in se še naprej družile z ubogimi živalmi, ki pa so kljub vsem svojim trpljenjem vesele, da so končale v zavetišču, ne pa obešene, kjer jih je čakala kruta smrt. "Malce smo se odpravile v ograde, pozdravit hrtke, ki so tu že več kot eno leto. In se res čudile, zakaj ostajajo tako dolgo. Veseli, igrivi, prijetni in scartljani galgi. Ali pa tisti malo bolj umirjeni, zadržani, ki pa si vseeno zelo želijo človeške bližine. Že naslednji dan smo spet skoraj cel dan preživele v operacijski, vmes pa nam je celo za 40 minut uspelo pobegnit med galge in, neverjetno, smo se že malce zaljubile. Ja, tako malo je potrebno, da te očara kakšen igriv in scartljan Ferdin ali nežna in mirna Yoshi. Po 39-ih urah bedenja sedimo v Scooby kuhinji in čisto utrujene komaj kaj spregovorimo..." Bilo je torej naporno, a dekleta so vesela, da so lahko pomagala desetinam živali. Kot rečeno, poleg 55 sterilizacij in kastracij, so dodatno poskrbele za najmlajše Scooby prebivalce, mlade pasje mladičke, mačke ipd.
"Smo prostovoljna skupina ljudi. Vsak s svojim delom, s svojimi obveznostmi, družinami. Vsi gojimo ljubezen do živali, še zlasti pa smo s srci osredotočeni na žalostno situacijo tekaške industrije velikih angleških hrtov (greyhoundov), lurcherjev in lovskih španskih hrtov (galgov) ter ibiških psov (podencov), ki prav tako služijo lovskim namenom. Na svetu obstaja mnogo pomoči potrebnih živih bitij – nekateri bivajo v naši bližini, drugi so od nas bolj oddaljeni. Nekateri hodijo po štirih nogah, spet drugi po dveh. Bitja različnih barv in oblik, bitja različnih potreb. Kar pa vsi ti potrebujejo, je pomoč. Raznolika pomoč. Vsakdo izmed vseh nas, ki pozna udobje naših domov in pozitivne vrednote življenja ter je vključen v kakršno koli vejo pomoči tistim, ki jo potrebujejo, dela dobro delo. Lokalno, nacionalno, globalno – ni pomembno. Pomembna je volja po pomoči in ljubezen do našega planeta in njegovih prebivalcev. Vsakdo lahko prispeva košček k boljšemu jutri. Res je – ena sama oseba pomeni kapljico v morju, a na stotine luž vendarle zmore naplavljenega kita ponovno popeljati v njegov dom. Z ljubeznijo zazrti v hrte smo med njimi opazili mnoga bitja, katerim ni postlano s cvetjem in katera si prav tako zaslužijo priložnost zaživeti boljše življenje. To so lepe in ljubeznive živali, a hkrati premnogokrat izkoriščane ter včasih celo zlorabljene", poudarjajo v Društvu Hrtji svet Slovenije.
Zakaj posvojiti odraslega psa?
Posvojitev odraslega psa lahko pozitivno preseneti in nudi izjemen užitek marsikateremu človeku. Odrasli psi se zelo hitro in brez večjih težav privadijo na nov način življenja, na nove situacije in ljudi ter z veliko mero ljubezni izkazujejo hvaležnost svojim novim družinskim članom ter prijateljem. Odrasli psi nemalokrat potrebujejo manj vzgoje in discipline kot mladički. "V kolikor razmišljate o posvojitvi odraslega psa in vas obhajajo dvomi, obiščite katero izmed pasjih zavetišč in se spoznajte s kakšnim izmed psov, ki bi kar najbolje ustrezal vašemu načinu življenja.
Če pa govorimo o hrtih, je vse skupaj običajno še enostavneje. Hrti nosijo namreč v sebi sposobnost pozabe svoje preteklosti, četudi ta ni bila vselej prijetna, četudi so bili zapuščeni ali zlorabljeni.
Nekateri nosijo za seboj manj prijetno ozadje kot drugi in zaradi tega potrebujejo izkušene in potrpežljive družine, ki jim pomagajo premagovati težave, s katerimi se na začetku življenja pri nas soočajo. Večina izmed hrtov pa z veliko žlico sprejme možnost novega in veselejšega življenja. Zanimivo je opazovati, kolikšno mero miline, spoštovanja in naklonjenosti ta bitja premorejo, ko pričenjajo svoja življenja na novo. So naravno olikani psi, z veliko željo po ugajanju in s sposobnostjo hitrega učenja novih pravil", razlagajo v društvu.
Omenjeni psi družinskim članom naklonijo neizmerno mero ljubezni – vse, kar je potrebno storiti za to, je nežen in prijazen medsebojni odnos. So namreč zelo občutljivi štirinožci. Le z mirno, a odločno besedo je pri hrtih možen napredek. Kričanje in ostrina privedeta le do njegove apatičnosti in potrtosti...
