»Pri Kolblu« goste razvajajo že pol stoletja
Visoko jubilejno priznanje Dnevnemu baru Kolbl iz Gornje Radgone
Visoko jubilejno priznanje Dnevnemu baru Kolbl iz Gornje Radgone
Mesto Gornja Radgona, ki šteje le nekaj čez tri tisoč prebivalcev gotovo sodi med tiste slovenske kraje, kjer imajo največ gostinskih lokalov na število prebivalcev. V samem mestu in njegovem obrobju je namreč kar 54 takšnih in drugačnih gostinskih in podobnih lokalov, kjer se lahko popije kava, brezalkoholni napitki in seveda tudi alkoholne pijače. Res je sicer bistveno manj restavracij in lokalov, kjer nudijo dobro hrano, toda to je že druga zgodba, glavno je, da je v gostinstvu veliko zaposlenih in da večina lastnikov lokalov ne tarna in kar solidno posluje. Razcvet gostinstva v Gornji Radgoni in okolici se je sicer začel nekje po osamosvojitvi, saj ne smemo prezreti, da je v sedemdesetih in osemdesetih letih v tem območju bilo bistveno manj gostinskih lokalov. Na prste obeh rok bi lahko našteli vse gostinske objekte v mestu in okolici, večina pa jih je sodila pod nekdanje Gostinsko podjetje Radgona in pozneje Radensko-gostinstvo Grozd, a so skorajda vsa v času tranzicije ugasnila.
A med tistimi, ki so med najstarejšimi na tem območju in ki še danes
delujejo je Gostišče Kolbl (danes: Dnevni bar Kolbl). Mnogi se
gostinskega lokala na križišču Partizanske – Mariborske in Ljutomerske
ulice v Gornji Radgoni, spominjajo po lepem, saj so običajno rekli "gremo Kolblu" na pijačo ali kaj prigrizniti. Omenjeno gostišče v letošnjem
letu praznuje visok jubilej, kakršnih je malo na tem območju. Ob visokem
(zlatem) jubileju je Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno
podjetniški zbornici Slovenije, družini Kolbl podelila visoko priznanje
ob 50-letnici poslovanja. V imenu OZS so priznanje Kristjanu, Jožici in
Stanislavu podelili predsednik, podpredsednik in sekretarka Območne
obrtno podjetniške zbornice Gornja Radgona, Vlado Rojko, Branko Novak in
Majda Horvat. Ob tej priložnosti je predsednik radgonskih obrtnikov in
podjetnikov Vlado Rojko Kristjanu in sploh družini Kolbl, ob čestitkah
za zlati jubilej, zaželel še veliko uspešnih poslovnih let ter veliko
gostov. Med prijetnim klepetom, ob pravi domači malici, kakršne
pripravijo le starejši kulinarični mojstri, smo slišali veliko
zanimivosti o začetkih in minulih pol stoletja gostinske dejavnosti
Kolblovih.
Korenine današnjega družinskega Dnevnega bara Kolbl izvirajo iz julija 1967, mama današnjega lastnika Kristijana Kolbla, Jožica je odprla eden prvih zasebnih gostinskih lokalov na tem območju. Med oktobrom 1976 in decembrom 1989, je Jožica z možem Stanislavom vodila skupno obratovalnico gostinske dejavnosti. Po spremembi zakonodaje na tem področju, je od začetka leta 1990 nosilec gostinske dejavnosti bil mož Stanislav, ki se je leta 2001 upokojil in takrat je vse skupaj prevzel sin Kristjan. Kljub upokojitvi pa Jožica in Stanislav ne moreta iz svoje kože in tistega, kar sta praktično počela vse življenje, ne moreta pozabiti. Zato tudi danes pomagata sinu Kristjanu, a ne le z nasveti temveč pogosto tudi fizično za točilnim pultom. Lokal so sicer pred tremi leti temeljito adaptirali in nekoliko razširili, tako da je postal še bolj privlačen. Poleg mnogih starejših gostov, ki lokal obiskujejo že desetletja, pa je glede na zamenjavo generacij, vedno več mladih obiskovalcev, zlasti v popoldanskem in večernem času.
Nekoč so pri Kolblovih ponujali tudi kaj za pod zob, predvsem so gostje z veseljem posegali po domačih narezkih, domačih klobasa, pogačah, gibanicah in kisli štajerski juhi. Pozneje se je nekoliko zaostrila zakonodaja in so zaradi domnevno premajhne kuhinje, opustili pripravo hrane, tudi tiste najbolj enostavne. Zato danes ponujajo predvsem tople in hladne napitke in pijače, mnogi pa se z veseljem zaustavijo zlasti na temnem točenem pivu, ki menda najbolje zaleže prav pri Kolblovih, kjer ga točijo skozi celo leto. V primerjavi z današnjo ponudbo, ko pri Kolblovih ponujajo široko paleto toplih in hladnih napitkov ter alkoholnih pijač, je nekoč bilo povsem drugače. "Ponujali smo eno vrsto piva, domače vino, potem dve vrsti žganih pijač, običajno sta to bili konjak in pelinkovec, mogoče še rum, malinovec in še ena brezalkoholna pijača, slatina in turška kava. Seveda tudi obiska ni bilo tako kot danes, saj se nekoč ni toliko hodilo v gostilne. Poseben praznik in dogodek je bil za vsakogar, ki si je lahko privoščil denimo štajersko kislo juho, dve žemljici in dva decilitra vina. Pozneje se je asortiman pijač nenehno širil in tudi denarja je bilo vedno več, tako da je gostilna, zlasti po končanju izmene v podjetjih običajno bila polna", se spominja Jožica Kolbl in se veseli, da je tudi danes obisk njihovega lokala dober, čeprav je konkurenca bistveno večja kot je bila nekoč. Poslovanje je dobro tudi, ker jim ni treba plačevati najemnine, saj imajo gostišče v lastni hiši, ki je vedno v cvetju.
Kakorkoli že, pri Kolblu, svoje goste razvajajo že pol stoletja, pa ne le s postrežbo, temveč tudi z lepo besedo in klepetom o različnih temah, kar gostje dandanes tudi zelo cenijo!
Korenine današnjega družinskega Dnevnega bara Kolbl izvirajo iz julija 1967, mama današnjega lastnika Kristijana Kolbla, Jožica je odprla eden prvih zasebnih gostinskih lokalov na tem območju. Med oktobrom 1976 in decembrom 1989, je Jožica z možem Stanislavom vodila skupno obratovalnico gostinske dejavnosti. Po spremembi zakonodaje na tem področju, je od začetka leta 1990 nosilec gostinske dejavnosti bil mož Stanislav, ki se je leta 2001 upokojil in takrat je vse skupaj prevzel sin Kristjan. Kljub upokojitvi pa Jožica in Stanislav ne moreta iz svoje kože in tistega, kar sta praktično počela vse življenje, ne moreta pozabiti. Zato tudi danes pomagata sinu Kristjanu, a ne le z nasveti temveč pogosto tudi fizično za točilnim pultom. Lokal so sicer pred tremi leti temeljito adaptirali in nekoliko razširili, tako da je postal še bolj privlačen. Poleg mnogih starejših gostov, ki lokal obiskujejo že desetletja, pa je glede na zamenjavo generacij, vedno več mladih obiskovalcev, zlasti v popoldanskem in večernem času.
Nekoč so pri Kolblovih ponujali tudi kaj za pod zob, predvsem so gostje z veseljem posegali po domačih narezkih, domačih klobasa, pogačah, gibanicah in kisli štajerski juhi. Pozneje se je nekoliko zaostrila zakonodaja in so zaradi domnevno premajhne kuhinje, opustili pripravo hrane, tudi tiste najbolj enostavne. Zato danes ponujajo predvsem tople in hladne napitke in pijače, mnogi pa se z veseljem zaustavijo zlasti na temnem točenem pivu, ki menda najbolje zaleže prav pri Kolblovih, kjer ga točijo skozi celo leto. V primerjavi z današnjo ponudbo, ko pri Kolblovih ponujajo široko paleto toplih in hladnih napitkov ter alkoholnih pijač, je nekoč bilo povsem drugače. "Ponujali smo eno vrsto piva, domače vino, potem dve vrsti žganih pijač, običajno sta to bili konjak in pelinkovec, mogoče še rum, malinovec in še ena brezalkoholna pijača, slatina in turška kava. Seveda tudi obiska ni bilo tako kot danes, saj se nekoč ni toliko hodilo v gostilne. Poseben praznik in dogodek je bil za vsakogar, ki si je lahko privoščil denimo štajersko kislo juho, dve žemljici in dva decilitra vina. Pozneje se je asortiman pijač nenehno širil in tudi denarja je bilo vedno več, tako da je gostilna, zlasti po končanju izmene v podjetjih običajno bila polna", se spominja Jožica Kolbl in se veseli, da je tudi danes obisk njihovega lokala dober, čeprav je konkurenca bistveno večja kot je bila nekoč. Poslovanje je dobro tudi, ker jim ni treba plačevati najemnine, saj imajo gostišče v lastni hiši, ki je vedno v cvetju.
Kakorkoli že, pri Kolblu, svoje goste razvajajo že pol stoletja, pa ne le s postrežbo, temveč tudi z lepo besedo in klepetom o različnih temah, kar gostje dandanes tudi zelo cenijo!
