Na delu očitno mučitelj živali in blaznež...
Poleg kož zaklanih jagenjčkov, tudi mrtvi mački - žalostna najdba domačina v gozdu v Slovenskih goricah
Najdba v Sovjaku
Ni redkost, da se nekateri nevestni lastniki in tudi drugi ljudje, ki enostavno ne spoštujejo drugih živih bitij, enostavno izživljajo na nedolžnih živalih. Vsak dogodek trpinčenja in mučenja tako rejenih živali kot hišnih ljubljenčkov in prijateljev, razžalosti neštete ljubitelje živali. In tako je bilo tudi minule dni, ko so domačini iz okolice Svetega Jurija ob Ščavnici bili priča novim žalostnim posledicam okrutnega dejanja človeka nad živaljo, o čemer smo že pisali. Niti prvi sneg, ki je kar močno pobelil tudi pomurske ravnice in griče Slovenskih goric, ni mogel skriti sramote neznanega storilca, ki se je spravil na nedolžne živali. In če je že moral ubiti nekatere rejene živali, ter njihove ostanke odvreči v gozd, nikomur ni jasno, zakaj sta mu na poti bili dve mački, kateri je očitno tudi ubil, ali kar živi zavezal v vrečo in odvrgel, da sta počasi umirali v hudih mukah.
Tokratna najdba ni prva takšna
Podžupan občine Sveti Jurij ob Ščavnici, Ivan Fras, je namreč na Društvo za zaščito živali Pomurja naslovil žalostno sporočilo: "Včeraj je moj sosed Dušan Koren v bližini Sovjaka (vas v bližini Blaguškega jezera in Svetega Jurija ob Ščavnici op.p.) že drugič našel ostanke živali, ki so bili v plastični vreči. Poleg kože ovce - jagnjeta sta bili v vrečki dve mrtvi mački. Ni jim bilo pomoči, kot pred tem, ko je ob prvi najdbi iz plastične vrečke rešil še žive muce. Menim, da gre za blazneža, ki je odvrgel vrečke kar iz avta". Hitro je sicer stekla akcija, da bi pridobili kakšne informacije glede takega početja, žal pa zaenkrat ni rezultata. "Če bi kdorkoli kaj vedel o tej žalostni zgodbi iz Sovjaka, naj mi sporoči. Želim samo, da s skupnimi močmi najdemo to nesnago, ki to počne, saj se ni zgodilo prvič", je na svojem facebook profilu pripisal najditelj spornih vrečk.
"Če nimate pogojev ali interesa za primerno skrb za živali, si je niti ne omislite! Zakon je jasen. Ko pride do takšnega stanja, več ne govorimo o prekršku – kršitvi ZZZiv, ampak o kaznivem dejanju mučenja, kar obravnava 341. člen kazenskega zakonika, ki določa: 1.) Kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev; 2.) Kdor z dejanjem iz prejšnjega odstavka muči več živali, ali mučeno žival trajno hudo pohabi ali na krut način povzroči njen pogin, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta. Zato pozor! Ne glejte stran, ampak ukrepajte takoj! Živali o svojem trpljenju ne morejo same spregovoriti, mi ljudje smo njihov glas! Društva, ki delujemo na področju zaščite živali smo zgolj skupina prostovoljcev, ki v prostem času bdimo nad izvajanjem zakonodaje in delujemo v korist živali. Nismo pa predstavniki društev stalno in povsod prisotni, zato ne čakajte, da bomo mi opazili in ukrepali. Če veste za zanemarjanje ali mučenje živali je vaša, tako zakonska kot etična dolžnost, da to čim prej prijavite oblastem, policiji (na 113) ali veterinarski inšpekciji", pravijo v DZŽP.
Žival ni darilo!
Tam dodajajo, da je dandanes izjemno težko vedeti, koliko živali trpi zaradi lakote, žeje in drugih pomanjkljivosti, dejstvo pa je, da se mnogi lastniki še vedno ne zavedajo, da je zanemarjanje in mučenje živali hud prekršek in celo kaznivo dejanje. Zato ljubitelji živali pričakujejo od državljanov, da bodo klicali policiste, inšpektorje in tudi aktiviste društev, ter jim sporočali tisto, kar opazijo v svoji okolici. "Pozitivna posledica ozaveščanja ljudi, ki ga izvajamo društva za zaščito živali v Sloveniji je že več let tudi ta, da ljudje vedno pogosteje opažajo zanemarjanja in mučenja živali v svojem okolju, da so pozorni na takšne primere in s tem pripomorejo k zmanjšanju števila nepravilnih ravnanj ter k temu, da se kršitelji znajdejo v uradnih postopkih. Da bi preprečili takšne in podobne primere v prihodnosti, društva pozivajo vse ljudi, ki bi si želeli nabaviti žival, da prej dobro razmislijo. Tudi pred novim letom, ko smo ljudje bolj kot sicer napolnjeni s pozitivnimi čustvi, nikakor ne smemo podleči otrokovi prošnji, ki podzavestno čuti, da smo bolj 'mehki' za usliševanje želja. Še tako goreče pismo Miklavžu, Božičku ali dedku Mrazu nas ne sme ganiti. Omisliti si psa je za vsako družino korak, ko pride v hišo nov družinski član z mnogimi potrebami in hotenji, najmanj kar je, pa spremeni življenje. Posvojitev psa ali mačke mora biti odgovorna odločitev!" dodajajo v DZŽP.
Torej žival ni darilo; Ko pride čas obdarovanj, pa naj bo to za rojstni dan, božič ali novo leto, smo lahko hitro v dilemi, kaj otroku kupiti za darilo. V takih primerih lahko ob pogledu na majhnega zajčka, morskega prašička, pisano papigo, prisrčnega kužka ali muca pomislite, da bi prav ta lahko predstavljal lepo darilo. Vsaka nova igrača je na začetku zanimiva, potem pa prav tako pristane nekje v kotu, na kupu z ostalimi nezanimivimi igračami. Vsako darilo je sprva zanimivo, vendar kmalu lahko postane dolgočasno in vsakdanje. Otrok je lahko navdušen nad živaljo, si jo močno želi, pa vendar to ne pomeni, da je žival primerno darilo. Odločitev za žival naj bo vedno temeljito premišljena in odgovorna in naj nikakor ne bo posledica nepremišljene muhe enodnevnice. Nov hišni ljubljenček predstavlja dodatnega družinskega člana, za katerega bo potrebno skrbeti. S seboj prinese različna odrekanja, pričakovane in nepričakovane stroške, zahtevo po vašem času in odgovornost. Žival ne bo vedno samo prisrčna in igriva, včasih bo verjetno tudi svojeglava, trmasta in temperamentna.
Torej, če želite svojemu otroku omogočiti odraščanje z živaljo, naredite to na pravi način. Vprašajte se, ali ste tudi vi pripravljeni sprejeti odgovornost in posledice, ki jih prinese s seboj odločitev za psa ali mačko? Je vaš otrok že dovolj odgovoren, da bo zanjo skrbel tako, kot je potrebno? Boste vi skrbeli za žival, če vaš otrok ne bo? Če imate pomisleke, potem mu raje kupite igračo, ki jo lahko vrže v smeti, odloži na dno omare ali podari naprej. Igrače se lahko na take načine znebimo takoj, ko se je naveličamo. Z živaljo pa tega ne moremo in ne smemo! Je živo bitje in ne stvar! Ne moremo je postaviti v kot (jo privezati na verigo) in jo tam pustiti dneve, tedne, mesece ali celo leta. Tako kot človek ima tudi žival čustva in potrebe. Živali niso igrače, s katerimi bi se ljudje lahko ukvarjali samo takrat, ko imamo čas in voljo za to. Pravi lastniki in ljubitelji živali svoje ljubljence smatrajo za polnopravne družinske člane, ki jim prinašajo zadovoljstvo in veselje. Žal pa se v primerih neodgovornih lastništev zgodbe lahko končajo na zelo žalosten način. Tako kot podarjene igrače končajo v smeteh, živali končajo zavržene, ubite, mučene... tiste z veliko sreče pa »samo« v zavetiščih. Zato, ker ste za nekaj trenutkov veselja vašega otroka žrtvovali živo bitje.
Vsem, ki razmišljate o podarjanju živali, naj bo ta članek v opomin, da je žival izredno neprimerno darilo in da je podarjanje živali nehumano dejanje. Tudi v primerih, ko je podarjena žival posledica družinske odločitve, naj si slavljenec žival izbere sam. Prijatelje si namreč vedno izbiramo sami...
Podžupan občine Sveti Jurij ob Ščavnici, Ivan Fras, je namreč na Društvo za zaščito živali Pomurja naslovil žalostno sporočilo: "Včeraj je moj sosed Dušan Koren v bližini Sovjaka (vas v bližini Blaguškega jezera in Svetega Jurija ob Ščavnici op.p.) že drugič našel ostanke živali, ki so bili v plastični vreči. Poleg kože ovce - jagnjeta sta bili v vrečki dve mrtvi mački. Ni jim bilo pomoči, kot pred tem, ko je ob prvi najdbi iz plastične vrečke rešil še žive muce. Menim, da gre za blazneža, ki je odvrgel vrečke kar iz avta". Hitro je sicer stekla akcija, da bi pridobili kakšne informacije glede takega početja, žal pa zaenkrat ni rezultata. "Če bi kdorkoli kaj vedel o tej žalostni zgodbi iz Sovjaka, naj mi sporoči. Želim samo, da s skupnimi močmi najdemo to nesnago, ki to počne, saj se ni zgodilo prvič", je na svojem facebook profilu pripisal najditelj spornih vrečk.
"Če nimate pogojev ali interesa za primerno skrb za živali, si je niti ne omislite! Zakon je jasen. Ko pride do takšnega stanja, več ne govorimo o prekršku – kršitvi ZZZiv, ampak o kaznivem dejanju mučenja, kar obravnava 341. člen kazenskega zakonika, ki določa: 1.) Kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev; 2.) Kdor z dejanjem iz prejšnjega odstavka muči več živali, ali mučeno žival trajno hudo pohabi ali na krut način povzroči njen pogin, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta. Zato pozor! Ne glejte stran, ampak ukrepajte takoj! Živali o svojem trpljenju ne morejo same spregovoriti, mi ljudje smo njihov glas! Društva, ki delujemo na področju zaščite živali smo zgolj skupina prostovoljcev, ki v prostem času bdimo nad izvajanjem zakonodaje in delujemo v korist živali. Nismo pa predstavniki društev stalno in povsod prisotni, zato ne čakajte, da bomo mi opazili in ukrepali. Če veste za zanemarjanje ali mučenje živali je vaša, tako zakonska kot etična dolžnost, da to čim prej prijavite oblastem, policiji (na 113) ali veterinarski inšpekciji", pravijo v DZŽP.
Žival ni darilo!
Tam dodajajo, da je dandanes izjemno težko vedeti, koliko živali trpi zaradi lakote, žeje in drugih pomanjkljivosti, dejstvo pa je, da se mnogi lastniki še vedno ne zavedajo, da je zanemarjanje in mučenje živali hud prekršek in celo kaznivo dejanje. Zato ljubitelji živali pričakujejo od državljanov, da bodo klicali policiste, inšpektorje in tudi aktiviste društev, ter jim sporočali tisto, kar opazijo v svoji okolici. "Pozitivna posledica ozaveščanja ljudi, ki ga izvajamo društva za zaščito živali v Sloveniji je že več let tudi ta, da ljudje vedno pogosteje opažajo zanemarjanja in mučenja živali v svojem okolju, da so pozorni na takšne primere in s tem pripomorejo k zmanjšanju števila nepravilnih ravnanj ter k temu, da se kršitelji znajdejo v uradnih postopkih. Da bi preprečili takšne in podobne primere v prihodnosti, društva pozivajo vse ljudi, ki bi si želeli nabaviti žival, da prej dobro razmislijo. Tudi pred novim letom, ko smo ljudje bolj kot sicer napolnjeni s pozitivnimi čustvi, nikakor ne smemo podleči otrokovi prošnji, ki podzavestno čuti, da smo bolj 'mehki' za usliševanje želja. Še tako goreče pismo Miklavžu, Božičku ali dedku Mrazu nas ne sme ganiti. Omisliti si psa je za vsako družino korak, ko pride v hišo nov družinski član z mnogimi potrebami in hotenji, najmanj kar je, pa spremeni življenje. Posvojitev psa ali mačke mora biti odgovorna odločitev!" dodajajo v DZŽP.
Torej žival ni darilo; Ko pride čas obdarovanj, pa naj bo to za rojstni dan, božič ali novo leto, smo lahko hitro v dilemi, kaj otroku kupiti za darilo. V takih primerih lahko ob pogledu na majhnega zajčka, morskega prašička, pisano papigo, prisrčnega kužka ali muca pomislite, da bi prav ta lahko predstavljal lepo darilo. Vsaka nova igrača je na začetku zanimiva, potem pa prav tako pristane nekje v kotu, na kupu z ostalimi nezanimivimi igračami. Vsako darilo je sprva zanimivo, vendar kmalu lahko postane dolgočasno in vsakdanje. Otrok je lahko navdušen nad živaljo, si jo močno želi, pa vendar to ne pomeni, da je žival primerno darilo. Odločitev za žival naj bo vedno temeljito premišljena in odgovorna in naj nikakor ne bo posledica nepremišljene muhe enodnevnice. Nov hišni ljubljenček predstavlja dodatnega družinskega člana, za katerega bo potrebno skrbeti. S seboj prinese različna odrekanja, pričakovane in nepričakovane stroške, zahtevo po vašem času in odgovornost. Žival ne bo vedno samo prisrčna in igriva, včasih bo verjetno tudi svojeglava, trmasta in temperamentna.
Torej, če želite svojemu otroku omogočiti odraščanje z živaljo, naredite to na pravi način. Vprašajte se, ali ste tudi vi pripravljeni sprejeti odgovornost in posledice, ki jih prinese s seboj odločitev za psa ali mačko? Je vaš otrok že dovolj odgovoren, da bo zanjo skrbel tako, kot je potrebno? Boste vi skrbeli za žival, če vaš otrok ne bo? Če imate pomisleke, potem mu raje kupite igračo, ki jo lahko vrže v smeti, odloži na dno omare ali podari naprej. Igrače se lahko na take načine znebimo takoj, ko se je naveličamo. Z živaljo pa tega ne moremo in ne smemo! Je živo bitje in ne stvar! Ne moremo je postaviti v kot (jo privezati na verigo) in jo tam pustiti dneve, tedne, mesece ali celo leta. Tako kot človek ima tudi žival čustva in potrebe. Živali niso igrače, s katerimi bi se ljudje lahko ukvarjali samo takrat, ko imamo čas in voljo za to. Pravi lastniki in ljubitelji živali svoje ljubljence smatrajo za polnopravne družinske člane, ki jim prinašajo zadovoljstvo in veselje. Žal pa se v primerih neodgovornih lastništev zgodbe lahko končajo na zelo žalosten način. Tako kot podarjene igrače končajo v smeteh, živali končajo zavržene, ubite, mučene... tiste z veliko sreče pa »samo« v zavetiščih. Zato, ker ste za nekaj trenutkov veselja vašega otroka žrtvovali živo bitje.
Vsem, ki razmišljate o podarjanju živali, naj bo ta članek v opomin, da je žival izredno neprimerno darilo in da je podarjanje živali nehumano dejanje. Tudi v primerih, ko je podarjena žival posledica družinske odločitve, naj si slavljenec žival izbere sam. Prijatelje si namreč vedno izbiramo sami...
