Na Razkrižju nekateri ljudje razmišljajo o selitvi, drugi so se s situacijo sprijaznili
Ljudje bi sicer raje videli takšno rešitev, da se državi sporazumeta in mejo določita tako, da bi ta bila bolj življenjska in se jim ne bi bilo treba nikamor seliti
Razkrižje
V Državnem zboru je zaključen zakonodajni postopek za paket štirih zakonov, nujnih za implementacijo arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. To pomeni, da je vlada na zakonodajni ravni v tistem delu, ki ga lahko uredi sama, brez sodelovanja Republike Hrvaške, pripravila vse potrebno za izvajanje arbitražne odločitve.
Predstavniki vlade, pod vodstvom generalne sekretarke Vlade RS mag. Lilijane Kozlovič, so v torek, 12. decembra, obiskali prebivalce ob meji v Lendavi in Razkrižju. Sprejeta zakonodaja ter evidentiranje državne meje je za obmejne prebivalce izjemnega pomena, zato so jim predstavniki vlade pojasnili, kako naj izvršujejo pravice, ki so jim določene v zakonu in kaj zanje to pravzaprav pomeni. Na pogovorih s prebivalci so sodelovali tudi župani občin ter načelniki oziroma načelnice upravnih enot.
Predstavniki vlade, pod vodstvom generalne sekretarke Vlade RS mag. Lilijane Kozlovič, so v torek, 12. decembra, obiskali prebivalce ob meji v Lendavi in Razkrižju. Sprejeta zakonodaja ter evidentiranje državne meje je za obmejne prebivalce izjemnega pomena, zato so jim predstavniki vlade pojasnili, kako naj izvršujejo pravice, ki so jim določene v zakonu in kaj zanje to pravzaprav pomeni. Na pogovorih s prebivalci so sodelovali tudi župani občin ter načelniki oziroma načelnice upravnih enot.
Župan Občine Razkrižje, Stranko Ivanušič je po srečanju povedal, da ljudje niso veseli, vendar so sprejeto zakonodajo vzeli kot dejstvo ter da jih polovica resno razmišlja, da bi zapustila domove na hrvaški strani in se preselila v Slovenijo. Eni že imajo svoja zemljišča na slovenski strani, ki pa niso gradbene parcele, drugi so se sprijaznili, da ostane, kot je. Ljudje bi sicer raje videli takšno rešitev, da se državi sporazumeta in mejo določita tako, da bi ta bila bolj življenjska in se jim ne bi bilo treba nikamor seliti.
Po sestanku z županom in prizadetimi krajani v občini Razkrižje je generalna sekretarka Vlade RS poudarila, da situacija v Razkrižju ni preporsta: "Arbitražna razsodba je dejstvo. Sodišče je odločalo po načelu utis possidetis (kot dejansko poseduješ ob sporu), zato Slovenija, ki tega območja ni posedovala, z razsodbo tudi ni pridobila." Ponovila je prizadevanja Vlade RS, da stori vse, kar je treba na podlagi arbitražne razsodbe in pripravila vso potrebno zakonodajo, ki jo lahko brez sodelovanja Hrvaške. Pri tem pa se je po besedah generalne sekretarke zelo trudila, da državljanom ohrani čim več pravic, tudi z možnostjo, da si izberejo bivališče v RS: "Na tem območju je vsakokrat, ko pridemo, izjemno čustveno, ker za prebivalce situacija ni preprosta. Meja je nekaj kar razdvaja, namesto da bi jih povezovala. Upam in verjamem, da bo tudi Hrvaška čim prej sprejela povabilo našega predsednika vlade, da skupaj imenujemo komisijo, ki bo določila državno mejo in rešila te neživljenjske situacije."
V pogovoru s predstavniki medijev je še dejala, da so za Slovenijo možni le pogovori o implementaciji, toda ko se bo na terenu določala meja, se lahko upoštevajo tudi življenjske situacije. Paket sprejete zakonodaje bo začel veljati, ko bo Vlada RS sprejela sklep, s katerim bo potrdila kartografski prikaz meje in sklenila, da se ta prikaz evidentira tudi v katastru.
Izjava generalne sekretarke Vlade RS mag. Lilijana Kozolovič glede implementacije arbitražne razsodbe na območju Razkrižja:
Po sestanku z županom in prizadetimi krajani v občini Razkrižje je generalna sekretarka Vlade RS poudarila, da situacija v Razkrižju ni preporsta: "Arbitražna razsodba je dejstvo. Sodišče je odločalo po načelu utis possidetis (kot dejansko poseduješ ob sporu), zato Slovenija, ki tega območja ni posedovala, z razsodbo tudi ni pridobila." Ponovila je prizadevanja Vlade RS, da stori vse, kar je treba na podlagi arbitražne razsodbe in pripravila vso potrebno zakonodajo, ki jo lahko brez sodelovanja Hrvaške. Pri tem pa se je po besedah generalne sekretarke zelo trudila, da državljanom ohrani čim več pravic, tudi z možnostjo, da si izberejo bivališče v RS: "Na tem območju je vsakokrat, ko pridemo, izjemno čustveno, ker za prebivalce situacija ni preprosta. Meja je nekaj kar razdvaja, namesto da bi jih povezovala. Upam in verjamem, da bo tudi Hrvaška čim prej sprejela povabilo našega predsednika vlade, da skupaj imenujemo komisijo, ki bo določila državno mejo in rešila te neživljenjske situacije."
V pogovoru s predstavniki medijev je še dejala, da so za Slovenijo možni le pogovori o implementaciji, toda ko se bo na terenu določala meja, se lahko upoštevajo tudi življenjske situacije. Paket sprejete zakonodaje bo začel veljati, ko bo Vlada RS sprejela sklep, s katerim bo potrdila kartografski prikaz meje in sklenila, da se ta prikaz evidentira tudi v katastru.
Izjava generalne sekretarke Vlade RS mag. Lilijana Kozolovič glede implementacije arbitražne razsodbe na območju Razkrižja:
