Mednarodni strokovnjaki: Okoljski vplivi hidroelektrarne Hrastje-Mota večji od predstavljenih
Neodvisna strokovna ocena Okoljskega poročila razkriva velike pomanjkljivosti v podatkih, napačne predpostavke in prihodnje pravne konflikte
Tiskovna konferenca Okoljski vplivi hidroelektrarne Hrastje-Mota na Muri
Okoljski znanstveniki iz Avstrije in Nemčije so danes objavili strokovno oceno o Okoljskem poročilu (OP) za državni prostorski načrt za načrtovano hidroelektrarno Hrastje-Mota na reki Muri v Sloveniji. Strokovni pregled OP razkriva nizko kakovost poročila, velike pomanjkljivosti v podatkih in vsebuje številne napačne predpostavke. Ker OP podcenjuje vpliv projekta na varovane vrste rib in poplavne gozdove, so mogoči tudi pravni konflikti.
Nevladne organizacije, Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF), Zveza društev Moja Mura in Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS), že dolgo opozarjajo, da bi bili negativni učinki hidroelektrarne na reki Muri, zadnji veliki prosto tekoči reki z največjimi poplavnimi gozdovi in najvišjo raznolikostjo rib v Sloveniji, preveliki, da bi projekt lahko odobrili. Tudi samo OP dokazuje, da ima projekt prevelike vplive na okolje. A nevladne organizacije trdijo, da so tudi ti vplivi podcenjeni in da obseg vplivov na habitate in vrste Nature 2000 v OP ni bil ocenjen pravilno. Zato so naročili dve neodvisni strokovni mnenji mednarodnih znanstvenikov o strokovnosti in kakovosti OP ter vplivov, ki jih predvideva na ogrožene vrste rib in poplavne gozdove.
Nevladne organizacije, Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF), Zveza društev Moja Mura in Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS), že dolgo opozarjajo, da bi bili negativni učinki hidroelektrarne na reki Muri, zadnji veliki prosto tekoči reki z največjimi poplavnimi gozdovi in najvišjo raznolikostjo rib v Sloveniji, preveliki, da bi projekt lahko odobrili. Tudi samo OP dokazuje, da ima projekt prevelike vplive na okolje. A nevladne organizacije trdijo, da so tudi ti vplivi podcenjeni in da obseg vplivov na habitate in vrste Nature 2000 v OP ni bil ocenjen pravilno. Zato so naročili dve neodvisni strokovni mnenji mednarodnih znanstvenikov o strokovnosti in kakovosti OP ter vplivov, ki jih predvideva na ogrožene vrste rib in poplavne gozdove.
»OP podcenjuje vpliv na osem ključnih vrst rib, potencialni vpliv na
štiri dodatne ključne vrste pa sploh ni bil ocenjen. Poročilo ne
ocenjuje posledic načrtovanih jezov za ribje populacije nižje od jezu
ter podcenjuje ali prezre potencialne vplive na čezmejni ravni, na
območjih Nature 2000 vzdolž Mure v Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem.
OP predlaga tudi izjemno neustrezne ukrepe za ublažitev potencialnih
vplivov,« je povedal strokovnjak za ribe izr. prof. dr. Steven Weissz Inštituta za zoologijo, Karl-Franzens Univerza v Avstriji.
»OP ne ocenjuje ustrezno vplivov na poplavne gozdove. Negativni vplivi na mehkolesne gozdove bi bili več kot dvakrat višji, kot je to navedeno v poročilu, zaradi česar so kompenzacijski ukrepi nemogoči. OP zanemarja tudi ustrezno oceno vplivov nižje od jeza, pa tudi morebitne čezmejne vplive na poplavne gozdove na območjih Nature 2000 na Hrvaškem in Madžarskem,« pravi strokovnjak za poplavne gozdove izr. prof. dr. Gregory Egger z Inštituta za geografijo in geoekologijo, Univerza Karlsruhe (KIT) v Nemčiji.
»Projekti s tako velikim vplivom na območju Nature 2000 zahtevajo pravilno in celovito oceno vplivov, ki so potem podlaga za končno odločitev. Za reko in območje takšnega mednarodnega pomena, kot je Mura, se morajo uporabiti najvišji možni pravni in strokovni standardi,« sta opozorila oba znanstvenika.
»Rezultati strokovnih ocen potrjujejo pripombe DPRS na OP. Menimo, da so bili vplivi na ribje vrste ter poplavne gozdove podcenjeni z namenom prikazati čim manjše vplive na naravo, da bi lahko kasneje v postopku izdajanja dovoljenja utemeljili izravnalne ukrepe. Vendar pa so tudi neodvisni strokovnjaki ugotovili, da so vplivi tega projekta preprosto preveliki, da bi jih lahko izravnali,« je dejala Andreja Slameršek, strokovnjakinja za pravne in strokovne zadeve v kampanji Rešimo Muro! in predsednica DPRS.
Slovenska Mura je ključni del največjega naravnega rečnega ekosistema v srednji Evropi, ki vključuje prosto tekoče dele Mure, Drave in Donave, od Špilja (Spielfelda) v Avstriji do Železnih vrat na romunsko-srbski meji, v skupni dolžini več kot 1000 km. Velik del tega edinstvenega ekosistema bo kmalu postal 5-državno Unescovo biosferno območje Mura–Drava–Donava med Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo. To je tako imenovana evropska Amazonka, eno zadnjih evropskih zatočišč za prosto živeče živali.
»Načrtovani jez Hrastje-Mota bi bil prvi jez na slovenski Muri in bi prekinil prost pretok vode in usedlin ter preprečil migracijo rib na širšem območju Mure, Drave in Donave. Presenečeni smo bili, da se ocena vplivov v OP dobesedno ustavi na meji z Avstrijo, Hrvaško ali Madžarsko. To je očitno kršitev mednarodnih obveznosti Slovenije. Namesto da bi podcenjevali ali zanemarjali takšne vplive, kot je to storjeno v OP, bi pričakovali celovito oceno vplivov na čezmejni ravni. Rečni ekosistem Mura–Drava–Donava je preveč dragocen za Evropo, da bi ga lahko žrtvovali za kratkoročne gospodarske koristi,« je dejal Arno Mohl iz WWF.
Nevladne organizacije bodo še naprej pritiskale na slovensko vlado, naj nemudoma ukrepa in od vlagateljev zahteva temeljito revizijo OP v skladu z mednarodnimi znanstvenimi in strokovnimi standardi, ki bo upoštevalo vse vrste in habitate Nature 2000, vključno s čezmejnimi vplivi.
»Ugotovitve strokovnjakov zbujajo skrb in kažejo, da so vplivi načrtovane hidroelektrarne na ogrožene vrste rib in poplavne gozdove izjemno podcenjeni. Verjamemo, da je v interesu naše narave ter ljudi iz Pomurja in sosednjih držav, da je ocena vplivov pravilna in čim bolj izčrpna. Zato pozivamo ministrico za okolje Ireno Majcen, naj zagotovi, da se to tudi zgodi,« je sklenil Stojan Habjanič, koordinator kampanje Rešimo Muro! in predsednik Zveze društev Moja Mura.
Povezava do obeh študij.
»OP ne ocenjuje ustrezno vplivov na poplavne gozdove. Negativni vplivi na mehkolesne gozdove bi bili več kot dvakrat višji, kot je to navedeno v poročilu, zaradi česar so kompenzacijski ukrepi nemogoči. OP zanemarja tudi ustrezno oceno vplivov nižje od jeza, pa tudi morebitne čezmejne vplive na poplavne gozdove na območjih Nature 2000 na Hrvaškem in Madžarskem,« pravi strokovnjak za poplavne gozdove izr. prof. dr. Gregory Egger z Inštituta za geografijo in geoekologijo, Univerza Karlsruhe (KIT) v Nemčiji.
»Projekti s tako velikim vplivom na območju Nature 2000 zahtevajo pravilno in celovito oceno vplivov, ki so potem podlaga za končno odločitev. Za reko in območje takšnega mednarodnega pomena, kot je Mura, se morajo uporabiti najvišji možni pravni in strokovni standardi,« sta opozorila oba znanstvenika.
»Rezultati strokovnih ocen potrjujejo pripombe DPRS na OP. Menimo, da so bili vplivi na ribje vrste ter poplavne gozdove podcenjeni z namenom prikazati čim manjše vplive na naravo, da bi lahko kasneje v postopku izdajanja dovoljenja utemeljili izravnalne ukrepe. Vendar pa so tudi neodvisni strokovnjaki ugotovili, da so vplivi tega projekta preprosto preveliki, da bi jih lahko izravnali,« je dejala Andreja Slameršek, strokovnjakinja za pravne in strokovne zadeve v kampanji Rešimo Muro! in predsednica DPRS.
Slovenska Mura je ključni del največjega naravnega rečnega ekosistema v srednji Evropi, ki vključuje prosto tekoče dele Mure, Drave in Donave, od Špilja (Spielfelda) v Avstriji do Železnih vrat na romunsko-srbski meji, v skupni dolžini več kot 1000 km. Velik del tega edinstvenega ekosistema bo kmalu postal 5-državno Unescovo biosferno območje Mura–Drava–Donava med Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo. To je tako imenovana evropska Amazonka, eno zadnjih evropskih zatočišč za prosto živeče živali.
»Načrtovani jez Hrastje-Mota bi bil prvi jez na slovenski Muri in bi prekinil prost pretok vode in usedlin ter preprečil migracijo rib na širšem območju Mure, Drave in Donave. Presenečeni smo bili, da se ocena vplivov v OP dobesedno ustavi na meji z Avstrijo, Hrvaško ali Madžarsko. To je očitno kršitev mednarodnih obveznosti Slovenije. Namesto da bi podcenjevali ali zanemarjali takšne vplive, kot je to storjeno v OP, bi pričakovali celovito oceno vplivov na čezmejni ravni. Rečni ekosistem Mura–Drava–Donava je preveč dragocen za Evropo, da bi ga lahko žrtvovali za kratkoročne gospodarske koristi,« je dejal Arno Mohl iz WWF.
Nevladne organizacije bodo še naprej pritiskale na slovensko vlado, naj nemudoma ukrepa in od vlagateljev zahteva temeljito revizijo OP v skladu z mednarodnimi znanstvenimi in strokovnimi standardi, ki bo upoštevalo vse vrste in habitate Nature 2000, vključno s čezmejnimi vplivi.
»Ugotovitve strokovnjakov zbujajo skrb in kažejo, da so vplivi načrtovane hidroelektrarne na ogrožene vrste rib in poplavne gozdove izjemno podcenjeni. Verjamemo, da je v interesu naše narave ter ljudi iz Pomurja in sosednjih držav, da je ocena vplivov pravilna in čim bolj izčrpna. Zato pozivamo ministrico za okolje Ireno Majcen, naj zagotovi, da se to tudi zgodi,« je sklenil Stojan Habjanič, koordinator kampanje Rešimo Muro! in predsednik Zveze društev Moja Mura.
Povezava do obeh študij.
