Srečali so se nekdanji vajenci avtotapetniki

Dandanes, ko v tem hitrem življenju nimamo veliko časa za srečanja in druženja, je vsako srečanje nekaj posebnega, še posebej tisto, kjer obujajo stare spomine. Eno takih se je zgodilo v Tapetništvu in avtotapetništvu Ivanek v Segovcih pri Apačah. Prav v času, ko se v Sloveniji spet vrača vajeništvo, so se namreč v novozgrajenih delavnih prostorih Ivanekovih zbrali vajenci, ki so se v letih 1970 - 1980, učili za avtotapetnika v državnem podjetju Tapetnik v Mlinski ulici v Mariboru.

Povabilu organizatorja se je odzvalo osem nekdanjih vajencev, ki so pozneje vsi postali obrtniki v tapetništvu oz. avtotapetništvu, le eden od teh, Milan Bauman, se je le tri leta posvetil tapetništvu, nato pa je bil vseskozi policist. Medse so povabili njihovega mojstra, danes 73-letnega Ivana Goričana, ki kot upokojeni obrtnik, živi v svoji hiši v Užiški ulici v Mariboru. Tam je tudi vse do upokojitve uspešno vodil obrt Avto in splošno tapetništvo, sedaj pa je njegovo delo prevzel vajenec Miroslav Sernc.

Srečanje je pripravil mojster Janko Ivanek, ki je vse do upokojitve vodil tapetniško obrt, katero sedaj nadaljujeta sin Marko in hčerka Irena. "Res drži, da je danes vse manj časa za druženje, pa tako tudi za kaka srečanja. Sedaj, ko sem v pokoju, razmišljam o življenju v mladosti. Zdi se mi, da je bilo obdobje, ko sem bil vajenec, eno lepših. Meni posebno zato, ker sem se odločil za pravi poklic, ki ga vseskozi z veseljem opravljam. Učil sem se v državnem podjetju Tapetnik, v oddelku avtotapetnik, ki je delovalo v Mlinski ulici v Mariboru. Teoretični del smo tapetniki po štiri mesece obiskovali v Ljubljani ali Mariboru. Bili smo zadnja generacija vajencev, kar je prekinilo usmerjeno izobraževanje, ki je po mojem, največja napaka na področju izobraževanja rokodelskih poklicev. Danes ni več šol za izobraževanje rokodelskih poklicev, tako tudi ne tapetništva. Ni pa tudi vajencev, ki bi se želeli učiti v tem poklicu. Sedaj smo edini, ki lahko izobražujemo delavce »stari« mojstri tapetništva. Sam imam primer, ko je sin Marko prevzel po moji upokojitvi obrt. Ima mizarsko šolo, na spričevalu ima sicer naziv mizar – tapetnik, vendar se v šoli ni učil za tapetnika. Tapetniško znanje je pridobil pri meni, saj je že kot otrok spremljal delo v delavnici. Vesel sem, da je postal dober tapetnik in dober obrtnik, ter dalje vodi že vpeljano tapetniško delavnico. S tapetniškim znanjem pomaga tudi naš najstarejši delavec, z veliko tapetniškimi izkušnjami, Dušan Zelko," je povedal Janko Ivanek.

Srečanje v njegovi delavnici se mu je zdelo najbolj primerno, ker so vsi tapetniki in avtotapetniki, zato naj bo srečanje v takih prostorih. "Mojster Ivan Goričan, je bil dober mojster, kot strokovnjak iz tapetništva in predvsem avtotapetništva, kakor tudi osebno. Nam vajencem je znal vcepiti tapetniško, praktično in tudi teoretično znanje, privzgojil pa nam je tudi delavne navade. V času njegovega dela v državnem Tapetništvu, v oddelku avtotapetnik, je izučil 11 vajencev. Vsi smo ga spoštovali. Kot vidite, smo mu danes, po skoraj 30 letih, izkazali čast, da smo ga povabili medse", je še povedal Ivanek, mojster Ivan Goričan pa je med drugim povedal: "Počutim se neizmerno srečen, da so me povabili na to srečanje, da sem se lahko srečal z mojimi vajenci, ki so bili vsi enkratni. Takrat je pač veljala disciplina. Vedelo se je kdo je mojster kdo vajenec. Tu ne mislim, da bi bil mojster zvišan, vsaj jaz mislim da ne. Je pa veljalo staro pravilo, da je bilo treba mojstra poslušati. Ko vidim danes, da so bili vsi, ki so se udeležili tega srečanja, obrtniki, je bilo učenje tega poklica zanje uspešno. Tega pa sem najbolj vesel. Škoda je, da ni več zanimanja za ta poklic. Rad bi se zahvalil Janku in njegovi ženi Ljubi, pa tudi njegovima otrokoma Ireni in Marku, ki so nam pripravili tako veličasten sprejem. Glejte! To je srečanje, to je druženje, ki je neponovljivo. Imeli smo si kaj povedati, saj se z mnogimi nisem srečal dvajset ali trideset let. Vsem, ki so se udeležili srečanja in mi naredili veliko veselja, se zahvaljujem. Tudi za izročeno zahvalo na kateri so imenovani vsi udeleženci srečanja, ki mi jo je v imenu udeležencev izročil gostitelj Janko Ivanek."

Na zahvali so zapisni vsi udeleženci srečanja: Danilo Bauman, Janko Ivanek, Milan Bauman, Ivan Fras, Milan Dolenc, Stojan Mulec, Dušan Zelko in Miroslav Sernc. Dva vajenca, Janko in Drago Pišek sta žal že pokojna.