Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

V cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras.

Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Barbara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti. Zveza, v katero sta stopila iz ljubezni, ne pomeni samo sreče in zadovoljstva ampak tudi dolžnosti in odgovornosti. Da sta jo lahko gojila in negovala je od vaju zahtevala tudi veliko potrpljenja in spoštovanja drug do drugega. Vse to je vama uspelo. Zato mi je v posebno čast in veselje, da lahko svečano obeležimo 50 let vajinega zakonskega stanu, saj s svojo medsebojno ljubeznijo in spoštovanjem tako dajeta svetel vzgled naši družbi, predvsem pa seveda mladi generaciji. Prepričan sem, da bo današnji obred lep spomin za vaju spoštovana slavljenca, vajine otroke, vnuke, bližnje in daljne sorodnike, prijatelje in znance ter za vse, ki ste danes tukaj zbrani.« Ob tej priliki jima je župan izročil spominsko listino in darilo občine.

Po opravljenem civilnem poročnem obredu, je ob darovani sv. maši, cerkveni zlatoporočni obred opravil župnik p. Bernard Goličnik, ki jima je pripravil lepo pridigo. V spomin na zlato poroko, pa jima je izročil rožni venec. Cerkveno slavje so s čudovitim petjem, ob igranjem na orgle organistke njune vnukinje Ane Jelen in igranju klarineta, na katerem je igrala vnukinja Tabea, popestrili njuni otroci in vnuki. Ob koncu maše pa je v imenu domačih pripravila staršema nagovor hčerka Marta, ki se jima je zahvalila, za vse, kar sta dobrega storila za svoje otroke in vnuke.

Zakonca sta se sicer civilno poročila 5. avgusta 1967 v Lenartu, 29. novembra cerkveno pri Sv. Trojici. Najprej sta živela v Zgornjih Verjanah, nato sta si ustvarila dom v Sveti Trojici, kjer sta s seboj vzela tudi Štefkina stara starša. Življenje so jima v zakonu polepšali otroci: Marta, Alenka, Regina, Petra, Božo in Hermina, kateri so si ustvarili svoje družine. Sin Božo si je družino ustvaril na domačiji, česar sta posebej vesela. Danes ju razveseljuje 6 vnukov in 5 vnukinj. Oba z veseljem povesta, da sta danes najbolj ponosna na svoje otroke z družinami, ki se radi vračajo domov. Štefka in Friderik sta člana KO Rdečega križa Sv. Trojica in Društva upokojencev Sv. Trojica. Prav tako sta aktivna pri Mešanem pevskem zboru DU Sv. Trojica.

Štefanija, rojena Grajfoner, se je rodila 1949. leta v Spodnji Senarski. Že kot otrok je morala poprijeti za vsako kmečko delo. Po poroki se je posvetila delu v gospodinjstvu in vzgoji otrok, ter obdelovanju manjše posesti. Friderik se je rodil kot sedmi otrok v družini, leta 1943 v Brengovi. Nekaj mesecev po njegovem rojstvu, je bil oče odpeljan v Nemčijo. Ob koncu vojne se je vrnil izmučen in bolan, zato so morali otroci prijeti za vsa kmečka dela. S 17 leti se je odpravil na delo na Gorenjsko, kjer se je kot gozdni delavec težko poškodoval in se leta 1963 zaposlil v TAM, kjer se je dodatno izobraževal in tam dočakal pokoj. Njegov konjiček so čebele, saj čebelari že od leta 1958...

Zaključek zlatoporočnega slavja je sicer potekal na Turistični kmetiji Breznik v Komarnici, kjer sta ob igranju Marjana in Andreja, zlatoporočenca tudi zaplesala.