Kurentov/korantov skok in Etno povorka za začetek 58. Kurentovanja na Ptuju
Kurenti/koranti ponoči skočili v zasneženo deželo in naznanili začetek 58. Kurentovanja na Ptuju, v soboto pa je Etno povorka gostila kar štiri like, vpisane na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva
Prlekija-on.net, sobota, 3. februar 2018 ob 13:09
V noči s petka na soboto se je s kurentovim/korantovim skokom pričelo 58. Kurentovanje. Okoli 350 kurentov/korantov in pokačev, v okoliških vaseh še enkrat toliko, se je zbralo v Budini pri Ptuju, zaplesalo okoli kresnega ognja ter pričelo klicati pomlad.
Ptuj za 11 dni postaja največji etnografski muzej na prostem. Že v soboto, ob 11. uri, je tako Etno povorka gostila kar štiri like, vpisane na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Včeraj kmalu po polnoči je bilo na domačiji
Zvonka Križaja, 2. princa karnevala Matevža Zokija, slišati vedno glasnejše bučanje zvoncev. V soju kresnega ognja in ob vonju po specialitetah iz vaških domačij so obiskovalci na prostem ob močnem sneženju pričakali prvi ples stotin kurentov/korantov, najštevilčnejših in vsekakor najbolj priljubljenih etnografskih likov v Sloveniji. Kurentovi obhodi, ki so del kurentovega obredja, so bili
lani decembra vpisani na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
UNESCO zaščita potrjuje uspešno usmeritev mnogih prireditev v sklopu
Kurentovanja, med katerimi je tudi kurentov in korantov skok, ki išče
vezi sedanjosti s preteklostjo. Kot veleva tradicija, si kurenti/koranti
na ta dan prvič nadenejo svoje zvonce. Dejanje simbolizira vstop v
vesel 5. letni čas, pustni čas, in začetek klicanja pomadi, dobre letine
in vsega dobrega. Kurentija že dolgo ni več rezervirana za neporočene
fante. Na včerajšnjem skoku smo lahko videli kar tri generacije
kurentov; kurent z najdaljšim stažem, Janez Petrovič, ki je kurent že
76. leto, je pripeljal s sabo svoja sinova in svojega vnuka, da so skupaj
naznanili začetek pusta.
Zvonko Križaj, 2. princ karnevala Matevž
Zoki, ki vsako leto izrazi gostoljublje stotinam kurentov, je za to
priložnost povedal: "Danes smo priča uradnemu začetku 58. Kurentovanja.
Običaj kurentovega skoka in s tem skoka v pustno dogajanje se že od leta
2001, tistega leta sem postal 2. princ karnevala, odvija na moji
domačiji." Dodal je še, da pridejo kurenti/koranti na skok samo v
zvoncih, oprave pa si nadenejo kasneje. Poudaril je, da vreme za
kurente/korante ni ovira, z dejanjem ne glede na sneg skočijo v pustni
čas, kar so včeraj tudi storili.
S predajo oblasti se Ptuj spreminja v barvito etnografsko prestolnico
Malo po 11. uri je župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar predal oblast 16. princu karnevala Alešu Goričanu, plemenitemu Maksimilijanu Gregoriču, ki bo tekom festivala skrbel za blagostanje v mestu. Ob tem je vsem obiskovalcem letošnjega 58. Kurentovanja izrekel dobrodošlico in dodal, da se pričenja čas veselja in radosti, ki se ga tudi sam izjemno veseli, saj takoj po predaji oblasti pričenja s pustnim rajanjem. Princa karnevala je opozoril, da njegova naloga ne bo lahka in od njega na šaljiv način zahteval, da v času njegove vladavine občini ne povzroča dodatnih finančnih stroškov.
Aleš Goričan, plemeniti Maksimilijan Gregorič, 16. princ ptujskega karnevala je ob tem dodal: "Veseli me, da so se obiskovalci kljub slabemu vremenu zbrali v tako velikem številu ter s tem izkazali podporo vsem nastopajočim, ki ohranjajo in nadaljujejo bogato etnografsko kulturno dediščino festivala."
Po slavnostni predaji oblasti je sledila Etno povorka, ki je ne glede na vreme pritegnila številne obiskovalce, kar 1400 se jih je zbralo. Med povorko smo si na štirih odrih lahko ogledali 30 skupin, v katerih je sodelovalo približno 1500 udeležencev, tako iz Slovenije, kot tudi iz tujine, in sicer iz Makedonije, Romunije, Avstrije, Hrvaške in Bolgarije.
Letošnja povorka ima še poseben pomen, saj je prva od vpisa obhodov naših kurentov na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine. Poleg slovenskih nacionalnih glasnikov pomladi bodo z njimi po povorki hodili še trije tako imenovani kožuharji, ki so prav tako vpisani na UNESCO seznam. Njihova naloga je podobna nalogi kurentov: odganjanje zime, priklic pomladi, dobre letine in vsega dobrega.
Poleg tega bo Etno povorka za 11 dni preobrazila Ptuj v veselo mesto, polno kulture, glasbe, veselja, pustnih norčij in zabave. Povorke so se udeležili tudi številni mladi upi, sinovi in hčere, vnuki in vnukinje, ki bodo v prihodnosti skrbeli za prenos tradicije na nadaljnje generacije, kar priča o tem, da se nam za prihodnost največjega slovenskega etnografskega praznika res ni treba bati.
Zvečer bodo nastopali Severina, Nina Donelli, Ljubavnici in DJ Ney
Predsednik 58. Kurentovanja in podpredsednik FECC Branko Brumen je gostoval tudi predsednika avstrijskih Krampusov, generalnega predstavnika FECCa za Avstrijo Christiana Lodra, ki je ob tej priložnosti izrazil veselje, da ptujsko Kurentovanje in skupina krampusi že dolga leta sodelujejo in da med njimi vsa ta leta poteka izmenjava skupin. Poleg tega je gospod Brumen na šaljiv način dopolnil stari rek, ki opisuje današnje vremenske razmere: "Če na svečnico sneži, zima daleč ni", pravi rek, "pomlad pa tudi ne", je dodal predsednik 58. Kurentovanja. Njegova izjava se je že med povorko izkazala za resnično, saj je proti koncu povorke vse manj snežilo.
Na Mestnem trgu je po povorki obiskovalce zabavala skupina Rok’n’band, po povorki pa so se sodelujoči napotili v Karnevalsko dvorano, kjer bodo danes zvečer nastopali Severina, Nina Donelli, Ljubavnici in DJ Ney.
Lions klub Ptuj, ki že več let skrbi za dobrodelno noto Kurentovanja na Ptuju, je tudi letos organiziral tradicionalno dobrodelno obarjado, ki se je pričela že pred povorko pri Minoritskem samostanu. Letošnja obarjada je pritegnila več kot 3000 obiskovalcev, gostila 23 tekmovalnih skupin, skupaj so skuhale več kot 300 litrov kurje obare, izkupiček od prodaje, s katerim so več kot zadovoljni, pa je šel v dobrodelne namene.
Že jutri se pustno vzdušje in z njim program 58. Kurentovanja nadaljuje. Dopoldne imamo čas za počitek po zabavni noči v Karnevalski dvorani, popoldne, natančneje ob 17. uri pa sledi prva predstavitev etnografskih likov na Mestnem trgu: Jutri bomo lahko podrobneje spoznali pokače, ruso in kurente/korante.
Staro
slovensko mesto, ki obljublja nova doživetja, bo do takrat odeto v
pisane prikaze etnografskih likov in pustnih mask. Na Ptuju in v okolici
se bo zvrstilo preko 100 dogodkov, povezanih s pustom in etnografijo.
Na vseh povorkah bo okoli 100.000 obiskovalcev lahko videlo 6.000
udeležencev, ki bodisi ohranjajo etnografsko tradicijo, bodisi
prikazujejo izvirne maske, ki so plod njihove domišljije.
Foto: Boris Voglar (skok) in Marko Pigac (povorka)