Dr. Irena Horvat Žnidaršič se boji, da bomo izumrli

Plodnost moških je v 40 letih v zahodnem svetu padla za 60 %, saj koncentracija semenčic v ejakulatu moških v razvitem svetu pada povprečno 1,4 % na leto; Odgovornost za naše potomstvo je v naših rokah

Prlekija-on.net, sreda, 21. februar 2018 ob 10:33
Plodnost moških je v 40 letih v zahodnem svetu padla za 60 %

Plodnost moških je v 40 letih v zahodnem svetu padla za 60 %

Podobno kot se mnogi politiki v razvitem zahodnem svetu ne zanimajo za ekologijo, ozračje, okolje in vse kar sodi zraven, ter tudi za zdravje in prehrano ljudi, enako je nekaterim malo mar, ali bo človeštvo v določenem času izumrlo. Razvoj in napredek tehnologije in robotizacije, namreč ni vse, kajti brez ljudi tudi tehnologija in roboti ne bodo mogli obstati. Zato je upravičena bojazen strokovnjakov, glede plodnosti, zlasti v zahodnem, bolj razvitem svetu. Podatki namreč kažejo, da je moška plodnost v zahodnem svetu v prostem padu. Raziskovalci opozarjajo, da se je vsebnost semenčic v semenu moških v razvitem svetu v zadnjih 40 letih več kot prepolovila. Kot možne vzroke strokovnjaki navajajo onesnaževanje, nekatere razvade kot so kajenje in droge, sedeče poklice in nekatera zdravila.

Plodnost moških je v 40 letih v zahodnem svetu padla za 60 %
Mednarodna raziskovalna skupina, ki je analizirala podatke na blizu 43.000 moških v 185 raziskavah, objavljenih v obdobju štirih desetletij, je rezultate poimenovala kot šokantne. Gre za obsežno raziskavo, ki je potrdila sume o prihajajoči katastrofi. Izsledki namreč kažejo, da je med leti 1973 in 2011 koncentracija semenčic v ejakulatu moških v razvitem svetu padala povprečno 1,4 % na leto, skupaj za blizu 60 %. Ob vseh teh podatkih je zaskrbljena tudi dr. Irena Horvat Žnidaršič, PhD direktorica družbe Potenca medica - prodaja farmacevtskih izdelkov in svetovanje d.o.o. iz Grosupljega. Z dolgoletnimi izkušnjami iz medicinskih raziskav, razvijanja podjetij, plasiranja na trg ter registracije farmacevtskih izdelkov pravi, da pri tem ne gre le za semenčice.

Irena Horvat Žnidaršič"Gre za najbolj očiten prikaz katastrofalne škode, ki jo povzročamo sebi in svetu. Raziskave namreč kažejo, da sta količina in kakovost semena neposredno povezana z onesnaževanjem. Skrb vzbuja sicer nizka stopnja rodnosti, ki v zahodnem svetu konstantno pada, saj ženske rojevajo manj ali nič otrok. Ob tem pa se vztrajno povečuje stopnja neplodnosti. Večino krivde smo pripisovali temu, da se pari kasneje odločajo za starševstvo, pri čemer imajo ženske na voljo manj in manj kakovostna jajčeca. Zatiskali pa smo si oči pred dejstvom, da je skoraj polovica vzrokov neplodnosti para na moškem partnerju. In ravno ta pada veliko hitreje kot pri ženskah. Dejstvo pa je, da je moška neplodnost le simptom veliko širšega zdravstvenega problema. To je bilo potrjeno lani z objavo danske študije, v kateri so 20 let proučevali več kot 10.000 moških. Tisti, ki so imeli ob začetku študije slabšo kakovost semena, so bili zaradi resnih bolezni v povprečju sprejeti v bolnišnico sedem let prej kot ostali. Še posebej so bili podvrženi bistveno večjemu tveganju za srčno-žilne bolezni in sladkorno bolezen", pravi naša sogovornica. Zaključek raziskave je bil, da je "kakovost semena močan kazalec splošnega zdravja moških."

Eden največjih vzrokov je kemikalija, ki jo uporabljamo v plastičnih vsebnikih
Raziskovalci še niso v popolnosti odkrili vseh faktorjev, ki vplivajo na kakovost semena in zdravje nasploh. "Vedno več dokazov pa kaže, da nas onesnaževanje, tako kot tudi naš življenjski slog, postopoma uničujeta. Eden največjih vzrokov je kemikalija bisfenol A (BPA), ki jo uporabljamo v plastičnih vsebnikih. BPA, ki deluje podobno kot ženski hormon estrogen, uhaja v hrano in pijačo, prisoten pa je tudi v prahu, ki ga lahko vnašamo z dihanjem. Številne študije kažejo, da je toksičen za seme, predvsem pa za tvorbo novih semenčic. Je veliko večjega pomena kot sledi estrogena, ki prihajajo iz oralnih kontraceptivov in so jih našli v pitni vodi in za katere nekateri zagovorniki trdijo, da so poglavitni vzrok za padanje kakovosti semena pri moških. Proizvajalci so sicer pričeli uporabljati alternativne materiale za hranjenje živil, vendar zgodnje raziskave kažejo, da gre za podobno škodljive materiale. Kemikalije in dodatki v hitri hrani prav tako prispevajo k moški neplodnosti. Že poceni maščoba, ki jo uporabljajo pri pripravi kot so trans maščobne kisline in nasičene maščobe, bogate z omega-6 maščobnimi kislinami kot sta koruzno in sončnično olje, znano škodujejo tvorbi semena. Potem pa so tu še organski onesnaževalci in pesticidi, industrijske kemikalije kot so zaviralci gorenja in čistilne tekočine".

Dr. Horvat Žnidaršičeva tudi poudarja, da se organski onesnaževalci pojavljajo v prehranski verigi, kot je pokazala norveška študija iz lanskega leta. Mlade miške so izpostavili količinam, ki jih ljudje dnevno nevede zaužijemo v standardni evropski prehrani. Moški potomci teh mišk so imeli znatno zmanjšano sposobnost tvorbe semenčic in semenčice, ki so jih tvorili, so imele znatno več poškodb genetskega materiala. Kot da izpostavljenost kemijskim onesnaževalcem ne bi bila dovolj, pa je tu še elektromagnetno valovanje iz brezžičnih naprav, za katerega tudi velja, da ima vpliv na moško plodnost. Podobno škodljivo deluje debelost. V maščobi se nahaja encim, ki moški hormon testosteron spreminja v ženski estrogen, kar pa močno vpliva na tvorbo semena.

Z leti ne pada plodnost le pri ženskah, ampak tudi pri moških
"Eden največjih izzivov plodnosti v razvitem svetu je odlaganje starševstva na kasnejša obdobja, saj se pari v iskanju finančne varnosti najprej fokusirajo na izobraževanje in kariero. Očitno je, da z leti ne pada plodnost le pri ženskah, kot smo dolgo zmotno verjeli, ampak tudi pri moških. Toda, ali bomo sledili trendu, ki se pojavlja v Ameriki, kjer beležijo vedno večjo željo moških v 20 letih po zamrzniti semena za kasnejšo uporabo? Je to res prihodnost, ki si je želimo? Na voljo so alternativne rešitve. Morda bi morali mladi moški prevzeti večjo odgovornost za svoje zdravje, že zaradi svojega potomstva. Raziskave kažejo, da izguba telesne teže in zdrav življenjski slog povečajo vrednosti testosterona, ki je nujno potreben za tvorbo semenčic in zdravje moških, medtem ko imajo kajenje, popivanje in kanabinoidi negativen učinek na kakovost semena. Prav tako negativno vpliva pregrevanje mod ob celodnevnem sedenju in sevanju naprav, ki jih nosijo v žepih. Moški naj popolnoma brez slabe vesti vprašajo svojega zdravnika, če imajo zdravila, ki so jim predpisana, kakšen vpliv na kakovost semena. Poučijo naj se o zdravem prehranjevanju in vlogi antioksidantov pri moški plodnosti. In seveda naj v primeru jemanja dopolnil uporabljajo preverjene izdelke, ki jih dobijo v lekarnah. Zaradi vse večje pojavnosti neplodnosti so zdravstveni delavci zelo dobro poučeni o naraščanju moške neplodnosti in faktorjih, ki vplivajo nanjo in jim bodo znali ustrezno svetovati", razlaga dr. Irena Horvat Žnidaršič.

Ob tem dodaja, da naj se pari, ki želijo zanositi po naravni poti, ob uporabi ovulacijskih testov pogosteje vprašajo, ali so preverili plodnost moškega partnerja, saj je v polovici primerov vzrok na strani moškega. In če ima strah pred odhodom na pregled semena, se lahko moški najprej prepriča o kakovosti svojega semena doma. Na voljo so novi, zanesljivi testi, o katerih naj pari povprašajo v lekarni ob nakupu ovulacijskega testa. "Odgovornost za naše potomstvo je v naših rokah. Na ta način lahko obrnemo trend, ki ga nekateri pomenljivo imenujejo spermagedon", je pristavila naša sogovornica.

Semenčice se znižujejo...
Povprečno število semenčic se je pri moških v Severni Ameriki, Evropi, Avstraliji in Novi Zelandiji v zadnjih 40 letih prepolovilo. Med letoma 1973 in 2011 se je število semenčic zmanjšalo z 99 milijonov na milimeter semenske tekočine na 47 milijonov, kaže nedavno objavljena raziskava. Raven spermijev je tako še vedno v "običajnem" obsegu, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) določila med 15 in 200 milijoni semenčic na milimeter sperme. Tudi koncentracija pod 15 milijoni sicer nujno ne pomeni neplodnosti. Raziskava, objavljena v reviji Human Reproduction Update, vključuje podatke iz 185 študij, izvedenih med letoma 1973 in 2011. V njih je bilo vključenih 43.000 moških iz Severne Amerike, Evrope, Avstralije in Nove Zelandije, pri katerih so zabeležili upad števila semenčic. Bistvenega upada medtem niso ugotovili pri moških v Južni Ameriki, Aziji in Afriki, kjer pa so izvedli tudi precej manj raziskav. Poleg tega, da nižja koncentracija semenske tekočine vpliva na neplodnost, lahko kaže tudi na druge zdravstvene težave, ki jih povzročajo okoljski dejavniki, kot je izpostavljenost pesticidom, stres, kajenje in neuravnoteženo prehranjevanje. Raziskave so sicer izvedli z eno najbolj natančnih metod.


Več v Slovenija