Portreti Martina Luthra v letih 1530 – 1617

Direktor Galerije v Murski Soboti, dr. Robert Inhof, je na željo obiskovalcev 20. februarja zvečer ponovil svoje predavanje z naslovom »Upodobitve Martina Luthra med leti 1530 - 1617«. Ob lanskoletnem praznovanju 500-letnice reformacije je ta tema bila izredno dobrodošla, še posebej za ljubitelje umetnosti, kot tudi za likovne ustvarjalce.

V svojem predavanju je dr. Robert Inhof spomnil na celotni življenjski opus Martina Luthra (rojen 16.11.1483 v Eislebenu kot Martin Luder, umrl v kraju svojega rojstva 18.2.1546), na nemškega teologa, ki je bil avguštinski menih, začetnik reformacije, prevajalec, skladatelj in pesnik.

V letih 1497 - 1498 je bil učenec na Katedralni šoli v Magdeburgu, v letih 1489 - 1501 pa na Latinski šoli v Eisenachu, v letih 1501 - 1505 je bil študent na Univerzi v Erfurtu, ko je vstopil v tamkajšnji avguštinski samostan, kjer je bil posvečen v duhovnika 1507. 1508 je diplomiral biblične študije, 1509 je diplomiral študij Kazni, 1511 se je vpisal na Univerzo v Wittenbergu, kjer je naslednje leto postal doktor teologije ter pričel poučevati. 1517 je napisal protestno pismo o prodaji odpustkov (legenda o pritrditvi spiska 95 tez na vrata cerkve v Wittenbergu) tamkajšnjemu škofu, ki je pismo poslal papežu. Iz Rima (Vatikana) so zahtevali od Luthra preklic trditev, ker do tega ni prišlo, je papež Leon X. leta 1521 MartinaLuthra izobčil. Martin Luther je bil istega leta poklican pred cesarja Karla V., ki je potrdil papeško kazen, a Martina Luthra tedaj »ugrabi« in prikrije njegov zaveznik Friderik Saški (Modri). Kot »vitez Junker Jörg« Martin Luther leta 1522 prevede grške spise (Nova zaveza) in se 1525 poroči z nekdanjo nuno Katarino von Bora, leta 1534 pa prevede Hebrejske spise. Na cesarskem zboru 1530 v Ausburgu (evangeličanska vera ausburške veroizpovedi) sodeluje skrivaj preko svojih somišljenikov.

Na prvih upodobitvah so Martina Luthra prikazovali kot svetnika, s svetniškim sijem okrog glave, so se pa ves čas pojavljali lesorezi, ki so v skladu s trditvami Martina Luthra zasmehovali rimokatoliško cerkev in papeža (risanje papeškega oslička in meniškega teleta). Pozneje se pojavijo risbe že precej obilnega, rejenega, Martina Luthra, kar je bila kritika s strani rimokatoliške cerkve. Na veliko podobah pa je Martin Luther prikazan kot razlagalec svetega pisma, pa tudi kot priprošnjik svojih zaveznikov, ali celo kot očividec krstitve Jezusa. Te podobe so evangeličani oziroma protestanti imeli v svojih hišah tudi kot neke vrste zagotovilo varnosti pred nesrečami.