Devetdesetletnica kiparja Draga Tršarja
Ne samo kipar, tudi odličen risar, grafik in keramik
Plakat – vabilo za razstavo
Ob letošnji devetdesetletnici kiparja Draga Tršarja je kar šest slovenskih umetnostnih galerij pripravilo skupni projekt pod naslovom »Monument – Drago Tršar«. Med temi kulturnimi ustanovami je tudi Galerija Murska Sobota, kjer bodo 8. marca ob 18. uri odprli razstavo del imenovanega umetnika - jubilanta pod naslovom »Risbe na japonskem papirju«.
Seveda
ne bo to prva razstava tega umetnika v Murski Soboti, kajti v
središču Pomurja je razstavljal že večkrat, v murskosoboškem
parku pa je tudi kip Primoža
Trubarja,
katerega avtor je prav Drago
Tršar.
Drago Tršar se je rodil v Planini pri Rakeku leta 1927. Leta 1944 je risal v Goršetovi risarski šoli in kiparil pri Borisu Kalinu, kar ga je dokončno usmerilo v kiparstvo. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral leta 1951. Bil je učenec Borisa Kalina, Zdenka Kalina, Karla Putriha in Petra Lobode. Študij kiparske specialke je nadaljeval pri profesorju Frančišku Smerduju. V sezoni 1956/57 je bil kot prvi štipendist Prešernovega sklada v Italiji. Leta 1953 je bil kot edini kipar član mladih, moderno usmerjenih umetnikov združenih v Skupini 53. Pomemben preobrat je v svojem kiparstvu je napravil leta 1957 z množično pojmovano skulpturo. S problematiko plastike množic je Drago Tršar izvirno vstopil v sočasno svetovno kiparstvo. Temu so sledila vabila na najpomembnejše svetovne razstave (Beneški bienale, Documento v Kasslu, Middelheim park v Antwerpnu in Salomon R. Guggenheim Museum). Drago Tršar je kot edini slovenski (in jugoslovanski) kipar, umeščen v pregled svetovnega modernega kiparstva v zbirki I maestri della scultura. Leta 1960 je postal asistent na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leta 1967 docent, leta 1974 izredni profesor, redni profesor pa leta 1978. Bil je tudi predstojnik oddelka za kiparstvo. Od leta 1991 je tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Poleg kiparstva se ukvarja še z risbo, grafiko in keramiko.
Poleg vsakoletnih nagrad za študente je Drago Tršar prejel okoli 30 nagrad in priznanj, med kateriimi naj omenimo: prva nagrada Premiere Biennale de la Mediteranee v Aleksandriji (1955); prva nagrada za kiparstvo na 1. trienalu likovnih umetnosti v Beogradu (1961); Zlata medalja na Premio Morgan's Paint v Rimini-ju (1961); prva nagrada za scenografijo na Sterijinem pozorju v Novem Sadu (1961); nagrada Prešernovega sklada (Ljubljana 1968); prva nagrada na 2. razstavi jugoslovanskega portreta v Tuzli (1971); Jakopičeva nagrada (Ljubljana 1972); prva nagrada na Formes humaines 82 v Parizu (1982); prva nagrada na Mednarodni razstavi nakita v Celju (Zlatarna Celje 1989); Prešernova nagrada (Ljubljana 1990); leta 1996: nagrada Univerze v Ljubljani (Zlata plaketa).
Razstavo Draga Tršarja »Risbe na japonskem papirju« v Galeriji Murska Sobota si je vsekakor vredno ogledati.
Drago Tršar se je rodil v Planini pri Rakeku leta 1927. Leta 1944 je risal v Goršetovi risarski šoli in kiparil pri Borisu Kalinu, kar ga je dokončno usmerilo v kiparstvo. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral leta 1951. Bil je učenec Borisa Kalina, Zdenka Kalina, Karla Putriha in Petra Lobode. Študij kiparske specialke je nadaljeval pri profesorju Frančišku Smerduju. V sezoni 1956/57 je bil kot prvi štipendist Prešernovega sklada v Italiji. Leta 1953 je bil kot edini kipar član mladih, moderno usmerjenih umetnikov združenih v Skupini 53. Pomemben preobrat je v svojem kiparstvu je napravil leta 1957 z množično pojmovano skulpturo. S problematiko plastike množic je Drago Tršar izvirno vstopil v sočasno svetovno kiparstvo. Temu so sledila vabila na najpomembnejše svetovne razstave (Beneški bienale, Documento v Kasslu, Middelheim park v Antwerpnu in Salomon R. Guggenheim Museum). Drago Tršar je kot edini slovenski (in jugoslovanski) kipar, umeščen v pregled svetovnega modernega kiparstva v zbirki I maestri della scultura. Leta 1960 je postal asistent na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leta 1967 docent, leta 1974 izredni profesor, redni profesor pa leta 1978. Bil je tudi predstojnik oddelka za kiparstvo. Od leta 1991 je tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Poleg kiparstva se ukvarja še z risbo, grafiko in keramiko.
Poleg vsakoletnih nagrad za študente je Drago Tršar prejel okoli 30 nagrad in priznanj, med kateriimi naj omenimo: prva nagrada Premiere Biennale de la Mediteranee v Aleksandriji (1955); prva nagrada za kiparstvo na 1. trienalu likovnih umetnosti v Beogradu (1961); Zlata medalja na Premio Morgan's Paint v Rimini-ju (1961); prva nagrada za scenografijo na Sterijinem pozorju v Novem Sadu (1961); nagrada Prešernovega sklada (Ljubljana 1968); prva nagrada na 2. razstavi jugoslovanskega portreta v Tuzli (1971); Jakopičeva nagrada (Ljubljana 1972); prva nagrada na Formes humaines 82 v Parizu (1982); prva nagrada na Mednarodni razstavi nakita v Celju (Zlatarna Celje 1989); Prešernova nagrada (Ljubljana 1990); leta 1996: nagrada Univerze v Ljubljani (Zlata plaketa).
Razstavo Draga Tršarja »Risbe na japonskem papirju« v Galeriji Murska Sobota si je vsekakor vredno ogledati.
