V pripravi Akcijski načrt obnove rečnih in obrečnih habitatov in doživljanja narave ob Muri, ki bo »prav« vsem
Pri pripravi le tega, bodo v enoletnem obdobju vključili prav vse deležnike območja in skupaj z njimi pripravili Akcijski načrt, ki bo »prav« vsem
Mura
Reka Mura s svojim poplavnim pasom predstavlja izjemno dediščino tako za človeka kot naravo in njene prebivalce. V preteklosti so se tu zgodili številni posegi, ki so reko, njena obrežja, poplavne ravnice in gozdove, rečne rokave in mrtvice dodobra spremenili. Naravna pestrost in številne ekosistemske storitve, vključno s pitno vodo so okrnjene, zato je potrebno ukrepanje. "Ocenjujemo, da z znanjem in usklajenim delovanjem strokovnjakov skupaj z lokalnimi skupnostmi in prebivalci lahko najdemo rešitve, ki bodo reki Muri povrnili nekdanje stanje in pomen. Ne čez noč in ne brez sodelovanja vseh vpletenih. Prvi temeljni korak je priprava akcijskega načrta – takšnega, ki bo »prav« vsem deležnikom in vsem naravnim prebivalcem tega območja," pravijo na Zavodu RS za varstvo narave.
Reka Mura s svojim poplavnim pasom predstavlja izjemno naravno in
kulturno dediščino Pomurja, Slovenije in sveta. Poplavni gozdovi, rečni
rokavi, mrtvice in pestra kulturna krajina so življenjski prostor
številnih redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, zaradi
česar ima območje številne nacionalne in mednarodne naravovarstvene
statuse. Med njimi je tudi status evropsko pomembnega varstvenega
območja - območja Natura 2000.
Lokalnim prebivalcem reka s poplavnim območjem predstavlja nenadomestljive ekosistemske storitve. Poplavno območje predstavlja ključen vir pitne vode Pomurja in dragocen prostor, kjer se lahko poplavne vode razlijejo brez povzročanja večje škode ljudem. Edini večji kompleks gozda v regiji je ob viru lesa neprecenljiv vir čistega zraka. Reka je z uravnavanjem nivoja podtalnice in mikroklime pomemben dejavnik rodovitnosti tal na poljih vzdolž njenega toka. Mnogim prebivalcem predstavlja območje tudi prostor rekreacije in sprostitve.
"Zaradi preteklih posegov človeka so velika naravna pestrost ter številne ekosistemske usluge, ki jih reka ljudem zagotavlja, danes ogroženi. Mura na nekaterih mestih poglablja svojo strugo, to pa povzroča upad podtalnice in sušenje poplavnih gozdov, mokrišč in kmetijskih zemljišč. V preteklosti uravnana struga ima majhno zadrževalno in pretočno sposobnost visokih voda, okopnelo ožilje nekdanjih rokavov in mrtvic prav tako več ne zagotavlja teh funkcij. Poplavne gozdove poleg spremenjenih hidroloških razmer pestijo tudi številne bolezni in naravne ujme. Bogata kulturna krajina z vlažnimi travišči se zaradi opuščanja rabe zarašča ali pa se spreminja v njive. Na nekaterih območjih se srečujemo z neusmerjenim in nekontroliranim obiskom, bregove Mure so zasedle številne tujerodne invazivne vrste," pišejo pri Zavodu RS za varstvo narave ter dodajajo, da vsa našteta dejstva kar sama nagovarjajo k revitalizaciji reke in obrečnih habitatov in da je na tem območju preprosto potrebno stopiti korak nazaj, da bomo lahko imeli, kar je nekoč že ponujala reka sama po sebi.
V sklopu mednarodnega projekta Čezmejni program upravljanja načrtovanega 5 – državnega Biosfernega območja »Mura-Drava-Donava« ali krajše coop MDD kot partnerja iz Slovenije sodelujeta Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) in občina Velika Polana. Cilj projektnih aktivnosti ZRSVN je priprava Akcijskega načrta obnove rečnih in obrečnih habitatov ter doživljanja narave na območju Natura 2000 Mura (krajše Akcijski načrt). S prvimi dejavnostmi so že začeli, delavnice za pripravo pa bodo potekale vse do marca naslednjega leta. Strokovne vsebine Akcijskega načrta bodo pripravili skupaj z zunanjimi strokovnjaki za lokalni razvoj (Zavod Iskriva), strokovnjaki za vodarstvo (Pomgrad – VGP d.d.), gozdarstvo (Zavod za gozdove Slovenije – Območna Enota Murska Sobota) in kmetijstvo (KGZS – Zavod Murska Sobota). Lokalne skupnosti in zainteresirana ter širša javnost bo v proces priprave vključena s pomočjo delavnic, skozi katere želijo doseči družbeno soglasje o načinu revitalizacije rečnega prostora reke Mure.
"Takšnega načina dela se ne poslužujemo prvič. Pred leti smo za eno od prav tako zahtevnih območij s pomočjo številnih delavnic in dolgotrajnih pogajanj prišli do skupne vizije, ki je za vse vpletene končno predstavljala olajšanje namesto različnih interesov, ki so tam vladali dolga leta," še navajajo pri Zavodu RS za varstvo narave.
Lokalnim prebivalcem reka s poplavnim območjem predstavlja nenadomestljive ekosistemske storitve. Poplavno območje predstavlja ključen vir pitne vode Pomurja in dragocen prostor, kjer se lahko poplavne vode razlijejo brez povzročanja večje škode ljudem. Edini večji kompleks gozda v regiji je ob viru lesa neprecenljiv vir čistega zraka. Reka je z uravnavanjem nivoja podtalnice in mikroklime pomemben dejavnik rodovitnosti tal na poljih vzdolž njenega toka. Mnogim prebivalcem predstavlja območje tudi prostor rekreacije in sprostitve.
"Zaradi preteklih posegov človeka so velika naravna pestrost ter številne ekosistemske usluge, ki jih reka ljudem zagotavlja, danes ogroženi. Mura na nekaterih mestih poglablja svojo strugo, to pa povzroča upad podtalnice in sušenje poplavnih gozdov, mokrišč in kmetijskih zemljišč. V preteklosti uravnana struga ima majhno zadrževalno in pretočno sposobnost visokih voda, okopnelo ožilje nekdanjih rokavov in mrtvic prav tako več ne zagotavlja teh funkcij. Poplavne gozdove poleg spremenjenih hidroloških razmer pestijo tudi številne bolezni in naravne ujme. Bogata kulturna krajina z vlažnimi travišči se zaradi opuščanja rabe zarašča ali pa se spreminja v njive. Na nekaterih območjih se srečujemo z neusmerjenim in nekontroliranim obiskom, bregove Mure so zasedle številne tujerodne invazivne vrste," pišejo pri Zavodu RS za varstvo narave ter dodajajo, da vsa našteta dejstva kar sama nagovarjajo k revitalizaciji reke in obrečnih habitatov in da je na tem območju preprosto potrebno stopiti korak nazaj, da bomo lahko imeli, kar je nekoč že ponujala reka sama po sebi.
V sklopu mednarodnega projekta Čezmejni program upravljanja načrtovanega 5 – državnega Biosfernega območja »Mura-Drava-Donava« ali krajše coop MDD kot partnerja iz Slovenije sodelujeta Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) in občina Velika Polana. Cilj projektnih aktivnosti ZRSVN je priprava Akcijskega načrta obnove rečnih in obrečnih habitatov ter doživljanja narave na območju Natura 2000 Mura (krajše Akcijski načrt). S prvimi dejavnostmi so že začeli, delavnice za pripravo pa bodo potekale vse do marca naslednjega leta. Strokovne vsebine Akcijskega načrta bodo pripravili skupaj z zunanjimi strokovnjaki za lokalni razvoj (Zavod Iskriva), strokovnjaki za vodarstvo (Pomgrad – VGP d.d.), gozdarstvo (Zavod za gozdove Slovenije – Območna Enota Murska Sobota) in kmetijstvo (KGZS – Zavod Murska Sobota). Lokalne skupnosti in zainteresirana ter širša javnost bo v proces priprave vključena s pomočjo delavnic, skozi katere želijo doseči družbeno soglasje o načinu revitalizacije rečnega prostora reke Mure.
"Takšnega načina dela se ne poslužujemo prvič. Pred leti smo za eno od prav tako zahtevnih območij s pomočjo številnih delavnic in dolgotrajnih pogajanj prišli do skupne vizije, ki je za vse vpletene končno predstavljala olajšanje namesto različnih interesov, ki so tam vladali dolga leta," še navajajo pri Zavodu RS za varstvo narave.
