Vestnikov Kralj šnopsa je Milan Niderl
V finalu je slavil Milan Niderl iz Gederovcev, ki je z 2:0 premagal Vlada Šbüla iz Skakovcev. Tretji je bil Anton Lapoši s Tišine, četrti pa Venčeslav Copot iz Odrancev.
Vlado Šbül, Milan Niderl, Anton Lapoši in Venčeslav Copot
Sedeminštirideset finalistov v Vestnikovi akciji iščemo Kralja šnopsa 2018 je v Murski Republiki v hotelu Zvezda v Murski Soboti odigralo finale. V finalu je slavil Milan Niderl iz Gederovcev, ki je z 2:0 premagal Vlada Šbüla iz Skakovcev. Tretji je bil Anton Lapoši s Tišine, četrti pa Venčeslav Copot iz Odrancev.
Tekmovanje Kralj šnopsa se je igralo v dvobojih na izpadanje na dve dobljeni igri do sedme točke. Igralec, ki je zmagal dve igri, je bil zmagovalec. Zmagovalec finala je prejel motorno žago in kosilnico na nitko v vrednosti 1000 evrov, drugouvrščeni praktično nagrado podjetja Arpis d.o.o iz Lendave v vrednosti 600, tretji bon v vrednosti 300 evrov Domače trgovine Tuš Kocet iz Lendave in četrti vrednostni bon 100 evrov, ki ga je podelil Hotel Zvezda Murska Sobota. Na sedmih predtekmovanjih je tekmovalo 571 igralcev šnopsa.
Tekmovanje Kralj šnopsa se je igralo v dvobojih na izpadanje na dve dobljeni igri do sedme točke. Igralec, ki je zmagal dve igri, je bil zmagovalec. Zmagovalec finala je prejel motorno žago in kosilnico na nitko v vrednosti 1000 evrov, drugouvrščeni praktično nagrado podjetja Arpis d.o.o iz Lendave v vrednosti 600, tretji bon v vrednosti 300 evrov Domače trgovine Tuš Kocet iz Lendave in četrti vrednostni bon 100 evrov, ki ga je podelil Hotel Zvezda Murska Sobota. Na sedmih predtekmovanjih je tekmovalo 571 igralcev šnopsa.
"Žaga gre na Pohorje k brunarici, kosilnica pa domov. Jaz sem zelo
vesel, nisem pa prepričan, ali bo tudi žena, ko ji bom z novo kosilnico
vse rože pokosil," je smeje dejal Kralj šnopsa Niderl, ko je prejel
nagrado.
Drugouvrščeni Vlado Šbül mu poraza, ki mu ga je Niderl prizadejal, ni zameril, saj se poznata že vrsto let, a še nikoli prej nista skupaj igrala kart. "Vem, da je zelo dober kartač in da veliko karta, za razliko od mene," je tik pred finalom dejal Šbül.
Organizator tekmovanja je bilo Podjetje za informiranje (PZI), ki izdaja časopis Vestnik. Vestnik je najbolj bran regionalni časopis v Sloveniji, v regiji Pomurje pa sploh najbolj bran časopis, saj dosega več kot 55-odstotni delež branosti in je med najvplivnejšimi mediji v tem delu države. Z akcijo iščemo Kralja šnopsa 2017 so se pri PZI želeli še bolj kot sicer približati bralcem in naročnikom Vestnika ter obenem z njimi vzpostaviti še bolj pristen odnos.
Ljudje sicer igrajo šnops več kot dvesto let, tako je vsaj razbrati iz nekaterih dostopnih podatkov – zgodovinski viri o tem so namreč res skopi. Šnops je menda idealna igra za dolge (zelene) zimske večere, za igro tudi pravijo, da je težja kot zgodovina: "Če mislite, da je igranje šnopsa lažje, kot se naučiti zgodovino, se hudo motite. Nekaj zgodovine se človek nauči v slabi uri, za pravega igralca šnopsa pa je potrebnih najmanj deset let," je moč prebrati na svetovnem spletu.
Eeden od redkih zgodovinskih podatkov o tej igri, ki ga je bilo mogoče najti, pravi, da je bil šnops nekoč razširjen predvsem v Nemčiji in nekdanji Avstro-Ogrski. Igra je menda nastala v 17. stoletju, igra pa se s francoskimi kartami (križ, pik, srce in karo) ali nemškimi, ki jim pri nas pravimo madžarske karte (želod, zelje, srce, buča). Zakaj sploh ime šnops? Ena od različic, navedena na slovenski Wikipediji, pravi, da se ta igra tako imenuje zato, ker da so nekoč igralci tekmovali za liter žganja oziroma glaž šnopsa. Spet drugi viri pa navajajo, da zato, ker beseda schnappen v nemščini pomeni pobrati ali na hitro vzeti kaj, zato naj bi schnapsen, kot igranju šnopsa pravijo v nemščini, pomenilo pobiranje, ko nekdo z višjo prevzame nižjo nasprotnikovo karto.
Foto: Robert Kovač
Drugouvrščeni Vlado Šbül mu poraza, ki mu ga je Niderl prizadejal, ni zameril, saj se poznata že vrsto let, a še nikoli prej nista skupaj igrala kart. "Vem, da je zelo dober kartač in da veliko karta, za razliko od mene," je tik pred finalom dejal Šbül.
Organizator tekmovanja je bilo Podjetje za informiranje (PZI), ki izdaja časopis Vestnik. Vestnik je najbolj bran regionalni časopis v Sloveniji, v regiji Pomurje pa sploh najbolj bran časopis, saj dosega več kot 55-odstotni delež branosti in je med najvplivnejšimi mediji v tem delu države. Z akcijo iščemo Kralja šnopsa 2017 so se pri PZI želeli še bolj kot sicer približati bralcem in naročnikom Vestnika ter obenem z njimi vzpostaviti še bolj pristen odnos.
Ljudje sicer igrajo šnops več kot dvesto let, tako je vsaj razbrati iz nekaterih dostopnih podatkov – zgodovinski viri o tem so namreč res skopi. Šnops je menda idealna igra za dolge (zelene) zimske večere, za igro tudi pravijo, da je težja kot zgodovina: "Če mislite, da je igranje šnopsa lažje, kot se naučiti zgodovino, se hudo motite. Nekaj zgodovine se človek nauči v slabi uri, za pravega igralca šnopsa pa je potrebnih najmanj deset let," je moč prebrati na svetovnem spletu.
Eeden od redkih zgodovinskih podatkov o tej igri, ki ga je bilo mogoče najti, pravi, da je bil šnops nekoč razširjen predvsem v Nemčiji in nekdanji Avstro-Ogrski. Igra je menda nastala v 17. stoletju, igra pa se s francoskimi kartami (križ, pik, srce in karo) ali nemškimi, ki jim pri nas pravimo madžarske karte (želod, zelje, srce, buča). Zakaj sploh ime šnops? Ena od različic, navedena na slovenski Wikipediji, pravi, da se ta igra tako imenuje zato, ker da so nekoč igralci tekmovali za liter žganja oziroma glaž šnopsa. Spet drugi viri pa navajajo, da zato, ker beseda schnappen v nemščini pomeni pobrati ali na hitro vzeti kaj, zato naj bi schnapsen, kot igranju šnopsa pravijo v nemščini, pomenilo pobiranje, ko nekdo z višjo prevzame nižjo nasprotnikovo karto.
Foto: Robert Kovač
