»Prošnja za Muro« v Državnem svetu Republike Slovenije

Ob svetovnem dnevu voda, po predaji peticije Rešimo Muro! v Državnem zboru, so v preddverju dvorane Državnega sveta Republike Slovenije odprli mednarodno razstavo likovnih del z naslovom Prošnja za Muro. S predstavljenimi likovnimi deli slovenski, avstrijski in hrvaški umetniki opozarjajo na perečo problematiko izčrpavanja reke Mure ter v njenem imenu državne organe in politike pozivajo, naj Mura ostane muza tudi za bodoče rodove umetnikov in naravno bogastvo za življenje prihodnjih rodov. Na otvoritvi razstave je umetniška dela predstavil likovni kritik Mario Berdič. Naziv razstavnega projekta Prošnja za Muro izvira iz istoimenske slike Mojce Vilar, pri čemer gre za prošnjo, naslovljeno tako na boga kot na državo oziroma pristojne organe, naj se usmilijo našega predragocenega obmurskega ekosistema. Tako je skoraj večina likovnih umetnic in umetnikov tematiko uničevanja navezala na simboliko krvavitve (žrtev), ali na idilično pokrajino (devištvo), ki ji grozi uničenje v imenu gospodarskega in tehnološkega »napredka«.

Tatjana Mijatović, ki je hkrati kustosinja, organizatorka razstave in razstavljavka, z delom Krvava reka, na katerem so podobe ribjih glav srhljivo podobne človeškim, sporoča: »Kar človek slabega stori naravi, to stori samemu sebi.« Ely Magos, slikar z Avstrijske Štajerske, skrajno brutalno ponazori posledice hidroelektrarn na Muri. Elektrarno upodobi z brezdušno tehnologijo, ki nekoliko spominja na koncentracijska taborišča: na jezu je nameščena naprava za mletje mesa, skozi katero potujejo človeška telesa, njihova kri in meso pa pred očmi birokratov napajajo rečno strugo. Erna Ferjanič s sodobno tehniko s tekstilnimi aplikacijami ponazori reko Muro v dramatično umetniški izpovedi. Duško Abramušić z delom Ogrožena dediščina, na katerem je podoba mlina na Muri opozori na problem izgube vrednot, ki smo jih podedovali. Jerneja Herzog z delom Murski demoni prikaže ljudi kot demone, ki skušajo zamrežiti reko, in so krivci za nastali položaj. Jože Denko, ki ga imenujejo slikar Mure, je z delom Miza ponazoril simboliko zadnje večerje ob bogato obloženi mizi, za katero se moramo zahvaliti prav reki Muri, ki za nas krvavi. Rado Jerič z akrilom na platnu sporoča »momento mori« (zavedaj se smrti). Viktor Šest poklanja reki Muri sliko Svatba. Brane Murko se predstavlja z idilično, neomadeževano pokrajino Dol ob reki Muri, na kateri je podoba figure brezmadežne mladenke, morda vodne nimfe v prizoru idealnega ekosistema, ki pa lahko kaj kmalu postane popolno nasprotje. Niko Ribič z upodobitvijo konjskega parčka Ona in on posreduje filozofijo indijanskih modrecev, ki spoštujejo naravo in vsa živa bitja kot same sebe. Opozarja na nesprejemljivost zahodne civilizacije, ki je s svojim ravnanjem destruktivna do edinega planeta, na katerem živimo vsi skupaj kot edinstvena, med seboj povezana celota.

Bogdan Čobal je z delom Ogrožena idila upodobil mlin na Muri, ki ga iz zraka, kot nekakšni grozeči zmaji, nadletavajo raztrgani daljnovodi. Helga Marija Niederl s sliko Brezmejno simbolizira neskončnost in celovitost narave, katere neločljivi del je človek, ki pa jo vztrajno uničuje in s tem spodkopava lastne korenine. Dana Štrucelj z delom Močvirje greha simbolizira krvavitev nekoč neomadeževane reke. Zlatko Kraljić s sliko Tam pri Muri simbolično izpove krvavitev narave. Mura Vinka Prislana vzbuja spokojno, že skoraj sanjsko in simbolično razpoloženje brezmejne ravnine. Matjaž Duh z delom Zavestne ovire naključnega ustvarja videz rešetk, ovir nad enovito pokrajino. Stanka Golob z domačim peskom iz nabrežja Mure ponazori izsušeno strugo reke Mure, ki zaradi podnebnih sprememb grozi severovzhodu Slovenije. Albert Mesner z delom Rane simbolizira krvavečo, razpokano zemljo, ki jo zaman poskušajo zakrpati s »kirurškimi« šivi. Rana je ireverzibilna. Ivo Borko, avtor fotografij razstavnega kataloga, predstavlja tudi likovni projekt z nazivom Upanje, s katerim eden od redkih optimistično gleda na ekološko usodo naše domovine. Ignac Meden, ki je bil bitko za ohranitev reke Mure že v 80ih letih, je s sliko z naslovom 3a-1 posredoval občutje spokojnosti reke Mure s pomočjo skrajno reduciranih likovnih elementov in objektov. Izidor Zadravec sodeluje z delom Odgovor opozarja na tegobe sodobnega sveta. Igor Banfi, z delom Na obali, kot bi upodabljal Janeza Krstnika, vpijočega v prazni puščavi, ob nekakšnem katranskem jezeru, popolnoma brez življenja.

Eva Žula se predstavi s knjigo umetnice (artist's book) z naslovom Ko prestopiš mejo. Umetniško delo na prosojnih listih z digitalnim tiskom predstavlja grozljive vizije neomadeževane narave v nenaravni kombinaciji s hidroelektrarnami. Kipar Brane Širca z žičnato skulpturo kačjega pastirja, ki počiva na širokolistnem rogozu kot simbol neokrnjene narave, opozarja, da se ravnovesje lahko vsak čas poruši. Kačji pastir se latinsko imenuje libellula, kar pomeni tehtnica, hkrati pa simbolizira tudi preobrazbo, ki je lahko konstruktiva ali destruktivna, o tem pa že odloča človek. Kamnosek in kipar Leopold Methans je ustvaril razpadajočo zemeljsko oblo, pri čemer je v zemljo »zabodel« še zarjavel nož kot znamenje človeške zahrbtnosti in izdaje stvarstva. Kipar in performator Robert Jurak je upodobil ribo Škarjarico. Gre za agresivno vrsto ribe, ki ima rep v obliki puškine cevi in široko odprta grozeča usta, s čimer simbolizira sodobno človeško civilizacijo, ki požira vse, kar se ji najde na brezumni poti.

Ob tem Tatjana Mijatović dodaja: »S Prošnjo za Muro opozarjamo na skrajno perečo problematiko nesmiselnega izčrpavanja reke. Kraljica biološke raznolikosti je že od nekdaj navdih številnim umetnikom. Naj ne bodo zapisane besede, ponarodele pesmi in likovna dela, v katerih so se številni umetniki poklonili reki Muri, samo zgodovinski zapisi. Naj nam bo svobodna reka muza tudi v prihodnje«. Vrhunec otvoritvene slovesnosti razstave, ki si jo je možno ogledati vsak delovni dan do 5. aprila 2018, med 9. in 15. uro, pa je zaokrožil performans prleškega kantavtorja Tadeja Vesenjaka.