Ambasador romskega športa s priznanjem OKS

Jože Horvat-Didi sodi med najbolj znane in priznane romske športnike in športne aktiviste

Prlekija-on.net, petek, 4. maj 2018 ob 09:36
Jože Horvat Didi

Jože Horvat Didi

Izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) je gotovo zadel v polno, ko je na seji 41. Skupščine v Zrečah, kjer so razpravljali o uspešnih projektih minulega leta, financiranju programov v nadaljevanju, o zimskih olimpijskih ter sredozemskih igrah, ki sta vrhunca letošnjega leta, gledano s športnega in finančnega stališča..., med prejemnike dvaindvajsetih priznanj OKS, uvrstil tudi znanega romskega športnika in aktivista Jožeta Horvata - Didija. Nekoč izvrstni nogometaš iz Pušče pri Murski Soboti je prejel plaketo OKS, kot ambasador romskega športa v Sloveniji in tujini. Če kdo, potem si Didi omenjeno priznanje, za vse kar je storil za romski (in ne le romski) nogomet in šport sploh, nedvomno zasluži. To je poleg Bloudkove plakate, ki jo prejel za leto 2013, sedanja plaketa OKS najvišje njegovo priznanje, prijel pa jih je še veliko več.

"Nikoli nisem razmišljal o nobeni nagradi. Moj cilj je bil igrati nogomet, v njem sem želel uživati in hvala bogu sem bil dovolj nadarjen, da sem v tem športu uspel. Najbolj sem bil srečen po dobri tekmi, po zmagi svojega moštva, saj vse drugo pride s tem. Plaketi (Bloudkova o OKS) mi vseeno veliko pomenita, ne nazadnje gre za največji državni priznanji na področju športa", skromno pravi Jože Horvat Didi, ki je sicer bil prvi in takrat edini romski nogometaš v 2. ZNL SFRJ, v kateri je kot član soboške Mure, igral od 60. let prejšnjega stoletja. V domačih krajih je bil zelo slaven in je izboljšal svoj družbeni položaj, vendar so ga zaradi romskega rodu kljub temu gledali drugače. Didi je poleg v NK Mura iz Murske Sobote, igral še v avstrijski ligi, igral pa je tudi v drugi nemški Bundesligi, pri ESV Ingolstadt, ter še za nekatere nižje razredne klube. Ko je nehal aktivno igrati, se je izšolal za nogometnega trenerja, vendar ni mogel dobiti službe v nobenem nogometnem klubu, najbrž zaradi svoje romske pripadnosti, katere se sam nikoli ni sramoval. Razočaran se je umaknil iz sveta nogometa, a ne za dolgo, saj je potrdil, da Romi ne morejo brez nogometa in glasbe, kjer se je mimogrede proslavil njegov brat.

Naš sogovornik se je z nogometom začel ukvarjati pri dvanajstih letih, prvo žogo pa si je naredil kar iz starih oblačil. Za pionirje Pušče je odigral le eno tekmo, in sicer na turnirju v Gornji Radgoni, takoj po njej so ga namreč predstavniki Mure zvabili v Mursko Soboto. Ker je vladalo siromaštvo, je bil ob povabilu vesel in žalosten, sprva se je rad povlekel v svoj kot, a z dobrimi igrami je premagal tudi te strahove. Že pri šestnajstih so ga povabili v člansko moštvo Mure, a takrat pravilnik nastopanja tako mladih še ni dovoljeval, zato se je odpravil na strokovni zdravniški pregled v Ljubljano. Pri sedemnajstih letih je že lahko igral pri članih. "Najbolj me veseli, in s tem se lahko pohvalim, da nisem nikoli sedel na klopi za rezervne igralce, niti enkrat v svoji dolgi karieri nisem bil zamenjan zaradi slabe igre. Ob tem nisem bil nikoli izključen, kar je dandanes prava redkost. Zato bi rad svoje znanje in izkušnje prenesel na najmlajše," pravi Didi in dodaja, da denar le ni vse, na prvem mestu sta trud in garanje. 

Na začetku nogometne poti ga je najbolj osrečil golaž z dvema žemljama, ki jih je dobil po tekmi. Kot Rom je moral pokazati dvakrat več kot drugi igralci. Po njegovih besedah to nepisano pravilo za tuje igralce velja še danes. Za NK Mura je igral kar 15 let, največji uspeh pa so dosegli v sezoni 1967/68, ko so se uvrstili v jugoslovansko 2. ZNL, zahod. Ker je v črno-belem dresu igral dolga leta, mu je zelo težko, ker klub ne nastopa več na najvišji ravni, a verjame, da se bo to že letos spremenilo. Po izpadu Mure iz druge jugoslovanske lige je srečo poskusil v Nemčiji, kjer je živela njegova sestra. Dve leti je tako igral za Ingolstadt, ki je bil takrat v drugi nemški ligi. Nato se je poročil, dobil otroka in se vrnil v domače okolje ter igral v nižjih ligah v Avstriji. Kariero je zaradi hujše poškodbe končal pri 39 letih pri tretjeligašu Feldbachu.

Po njegovi zaslugi nastal NK Pušča

Po njegovi zaslugi je pred 57 leti nastal NK Pušča, ki je veliko igral po drugih krajih, sedaj pa imajo svoje lepo igrišče. Po tako dolgi in uspešni nogometni karieri seveda ni mogel živeti brez nogometa in športa. Zato je ustanovil Romsko športno-kulturno društvo, zatem pa še nogometno šolo-akademijo. Oblikoval je tudi romsko reprezentanco Slovenije in Romsko športno zvezo, ki zdaj izvaja Romsko nogometno akademijo za šoloobvezne otroke in mladino, ki deluje pod njegovim budnim očesom, pri delu mu pomagajo tudi nekdanji soigralci iz NK Mura, obiskujejo pa jo tako romski kot neromski otroci, celo brezdomci so zraven. Odlično so obiskani tudi njegovi nogometni kampi.

Didi je še ponosen srečanja s prejšnjim predsednikom UEFA Michelom Platinijem, ki je bil navdušen nad organizacijo romskega nogometa v Sloveniji. "Na srečanju sem mu predstavil stanje v romski skupnosti, opozoril na veliko športnih talentov in volje, a tudi na nepravilno delo. Nekaj mesecev pozneje je Platini v romski naselji Pušča in Vanča vas poslal delegacijo UEFE, kjer so posneli treninge, ki so jih predvajali na spletni strani osrednje evropske nogometne organizacije. Platini je bil navdušen nad nami, prekmurskimi Romi, sprejel je moje zamisli, mi osebno čestital in poslal žogo s svojim podpisom," se spominja Didi, ki je ustanovil tudi Romsko nogometno zvezo Evrope, kjer je zdaj predsednik, v njo pa je vključenih že sedem držav-poleg Slovenije še Bosna in Hercegovina, Srbija, Romunija, Češka, Francija in Španija, skupaj s sodelavci je pripravil tudi romsko EP, na katerem bi nastopilo osem moštev. Sicer pa je Michel Platini ob obisku v Prekmurju tudi izrazil podporo prizadevanjem romske populacije za čim večjo vključenost ter njihovo pravilno izkoriščanje prostega časa. Nekdanji prvi mož evropskega nogometa in nekdanji odlični francoski nogometaš je podprl vse ideje, s katerimi bi mlade Rome, med katerimi je tudi veliko odličnih nogometašev, namesto v gostinske lokale, med narkomane in alkoholike, spravili na nogometne zelenice in druge športne terene. Predsednik Romske športne zveze Slovenije Jože Horvat - Didi, je ob tej priložnosti povedal: "Vsak romski otrok, poleg glasbe ima najraje nogomet, in zato je potrebno, da jim se v čim večjem številu omogoči igranje nogometa ali sploh ukvarjanje s športom. Na ta način jih bomo odvrnili od cigaret, alkohola in drugih drog, saj bodo imeli možnost pozitivnega izrabljanja prostega časa. V čast si štejem, da nam je prisluhnil tudi legendarni Michel Platini, ki nas je tudi podprl ter tudi sam predlagal nekatere rešitve..."

"Slovenija zgled, kako bi moralo biti povsod v Evropi"

Takoj zatem je na speltni strani UEFA bilo zapisano: "Obiskali smo Slovenijo, kjer lahko najdete izjemen primer vpliva nogometa na družbo v Murski Soboti v domu nogometnih klubov Pušča in Roma, edinih romskih moštev v državi, ki igrata z neromskimi moštvi v državnih prvenstvih. Slovenija je zaradi vključenosti Pušče in Rome v državna tekmovanja zgled, kako bi moralo biti povsod po Evropi," sam Platini pa je dodal: "Številni romski igralci so in bodo navduševali milijone navijačev po Evropi. Protiromski vzkliki na stadionih in zunaj njih so sramotni in moramo jih izkoreniniti".

Po njegovih stopinjah vnuk Kris

Uefa je kot najboljšega romskega nogometaša v Sloveniji izpostavila Marinka Šarkezija, na posnetku pa tudi njegova rokovanja z nogometaši kijevskega Dinama na zgodovinski uvodni tekmi Maribora v skupinskem delu lige prvakov 1999/2000. "Ko je Šarkezi igral v ligi prvakov, so vsi otroci nosili dres z njegovim priimkom. Bil je velik navdih," se spominja Didi, prekmurska nogometna legenda in koordinator romskih športnikov v Sloveniji. Sam Didi je doživel nov nogometni preporod prek vnuka Krisa (danes je star 12 let), nadarjenega mladega nogometaša. Želi mu le najboljše ter ga spodbuja k zbrani in vztrajni vadbi. Po prepričanju mnogih je velik talent, ki še veliko obeta. "V konkurenci U-10 in U-11 je igral za NK Maribor, pri trenerju Žikici Vuksanoviću, a imamo malo težav s prevozom, saj smo ga morali štirikrat tedensko peljati v Ljudski vrt, zato smo ga v dogovoru s trenerji prepisali v NK Muro, kjer dela s trenerjem Sandijem Baurjem. Verjame, da bo še napredoval", pravi Didi, ki meni, da bi mu bilo najbolje, če bi delal pod pogoji, ki jih ponuja FC Bayern iz Münchna.



Več v Šport