Goljufiva vinjeta za polovično ceno - nastala materialna škoda okrog 40 tisoč evrov

Mariborski kriminalisti so 16. maja 2018 v Ljubljani odvzeli prostost 28-letnemu Ljubljančanu, slovenskemu državljanu, ki je med 13. in 15. januarjem letos preko SMS sporočil oglaševal prodajo slovenske vinjete 2018 za polovično ceno, oz. za samo 55 EUR.

Ne boste dobili poceni vinjete, le visok račun za telefon

Prav tako je na spletni strani www.hallokupon.si med drugim objavil oglas, da lahko interesenti kupijo slovensko letno vinjeto za pol cene: "Letna vinjeta 2018 - plačajte le 55 EUR, namesto 110 EUR!". Pri tem je vedel, da je oglas lažen ter da se na kontaktno telefonsko št. 0038690142820, ki je bila premijska telefonska številko 090, ki jo je zakril z mednarodno klicno številko Slovenije 00386, nihče ne bo odzval.

Zaradi tega klicatelji, oglaševanih slovenskih vinjet ne bi mogli naročiti, saj mu je šlo le zato, da prejme plačilo iz naslova klicev na premijsko tel. št. 090, zaradi česar je nastala materialna škoda v skupni višini okrog 40.000 EUR. Pri tem se je na internetni spletni strani izdajal za družbo Spectre International LTD iz Sejšelov. Na policijo je na območju celotne države več deset oškodovancev podalo pisne prijave v zvezi kaznivega dejanja goljufije po 211. členu KZ-1.

Ugotovljeno je bilo, da je v omenjenem času (samo v dveh dneh) na navedeno premijsko tel. št. 090 klicalo okoli 3.500 oseb, večina slovenskih državljanov, ki so skupaj opravili okrog 12.000 minut klicev. Policiji je v skladu z določili 502. člena ZKP pri operaterjih uspelo zablokirati izplačilo vseh denarnih sredstev, ki bi jih s klici na premijsko tel. št. oseba prejela.

Prav tako so ugotovili, da so oškodovanci na mobilne telefone prejeli ti. »phishing« SMS sporočilo in so klicali z namenom, da bodo prejeli vinjeto 2018 za slovenske avtoceste za pol cene. Pri tem klicatelji v SMS sporočilu niso bili seznanjeni, da kličejo premijsko tel. št. 090. Prav tako so ugotovili, da so ob klicu slišali sporočilo telefonske tajnice, da naj počakajo na prostega operaterja, vendar nihče ni prevzel klica. Večina oškodovancev operaterjem pritožbe oz. reklamacije računa sploh ni podala, saj so večinoma menili, da tako ali tako pri operaterju ne bodo ničesar dosegli, zato je bolje plačati, v izogib nadaljnjim težavam, kot sta izklop telefonske številke ali izterjava. Nekateri operaterji omenjenega klica po seznanitvi, da gre za goljufijo, klicateljem sploh niso zaračunali, oz. so jim odpisali terjatev. Veliko klicateljev pa tudi ni podalo prijave policiji.

Osumljenemu 28-letniku je bilo zaseženo več elektronskih naprav, med drugim tudi GSM GPRS 2G modem z možnostjo vstavitve 16 SIM kartic za masovno avtomatsko pošiljanje SMS sporočil (v tem primeru »phishing« SMS sporočil). Pri preiskavi računalnikov je bilo ugotovljeno, da osumljeni poseduje bazo skoraj 2 milijona telefonskih številk, v večini slovenskih uporabnikov.

Osumljeni ima poleg slovenskega državljanstva tudi državljanstvo Republike BiH, kjer si je v lanskem letu celo spremenil ime in priimek ter tako pridobil nove uradne dokumente. Osumljeni je te dokumente uporabljal tudi v Sloveniji pri upravnih postopkih, s čemer je dejansko v Sloveniji predstavljal dve samostojni fizični osebi.

Moški je bil 17. maja 2018 priveden k preiskovalnemu sodniku OS Maribor, ki je zanj odredil pripor.

Prijeli so ga zaradi nenehnih spreminjanj naslovov bivanja

Policisti so 16. maja 2018 osumljenega 28-letnega Ljubljančana zaradi nenehnih spreminjanj naslovov bivanja prijeli na cesti med vožnjo avtomobila. Ugotovljeno je bilo, da je policija to vozilo z osebo že prijela v začetku meseca maja letos na Dolenjskem, ko ga je vozil brez vozniškega dovoljenja in so mu takrat vozilo odvzeli. Vozilo je bilo po tem vrnjeno lastniku, vendar ga je osumljeni Ljubljančan ponovno dobil v posest. Tudi ob prijetju je ponovno vozil brez vozniškega dovoljenja, zaradi česar mu je bilo ponovno odvzeto, in bo uveden ustrezni postopek.

Robert Munda:

Ne nasedajte spletnim goljufijam. Če je predobro, da bi bilo res, potem ni!

Za spletne goljufije je značilno, da storilci ponujajo različne predmete ali storitve po mamljivo nizkih cenah ali pa obljubljajo izredno visoke nagrade. Najpogosteje želijo, da žrtev denar nakaže preko plačilnih sistemov Western Union ali Moneygram, ki ne omogočajo popolne sledljivosti denarja. Goljufije izvršujejo tudi tako, da v primerih prodaj različnih predmetov, ki jih oškodovanci oglašujejo na spletu, pošiljajo ponarejene dokumente in lažno prikazujejo, da so plačali kupnino.

Najpogostejši načini spletnih goljufij:

• pošiljanje t. i. nigerijskih pisem - goljufi ponujajo mamljive ponudbe o prenosih denarja, s katerimi želijo preslepiti imetnike naključnih elektronskih naslovov, ki jih običajno pridobijo s spleta. Pošiljatelji se najpogosteje predstavljajo kot bankirji, direktorji, zdravniki, bolniki, vojaki, loterije ... in ponujajo visoke zneske v višini več milijonov evrov. Naslovnike zavajajo z obljubami, da bo denar prenesen na njihov račun, vendar je treba predhodno nakazati denar za plačila raznih dajatev, davkov, odvetniških storitev, carine, poštnine, transporta. Za dokazovanje pristnosti žrtvam pošiljajo kopije ponarejenih dokumentov, bančnih izpiskov, nakazil, letalskih kart, zapuščinskih pisem. Zahtevani zneski so v začetku praviloma nižji, če žrtev nakaže denar, pa se postopoma večajo;
• goljufije pri prodaji vozil, gradbene mehanizacije, delovnih strojev, traktorjev - pri tovrstnih goljufijah storilci na spletu ponujajo vozila po nizkih cenah. Najpogosteje oškodovance preslepijo s tem, da zlorabijo podatke znanih podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo tovrstne mehanizacije;
• Goljufije pri prodaji računalniške in mobilne opreme;
• goljufije pri oddaji počitniških objektov;
• goljufije pri prodaji vrednostnih papirjev in ponudbe kredita - v teh primerih storilci ponujajo vrednostne papirje po nizki ceni ali kredite po nizki obrestni meri. Storilci oškodovance preslepijo, tako da ponujajo enostavno pridobitev kredita in nakazila denarja, pri tem pa predhodno zahtevajo plačilo stroškov odvetnika, zavarovanja kredita ipd.
• goljufije pri prodaji različnih predmetov po veliko nižjih cenah od običajne.

Nasvet za kupce ali prodajalce prek spleta

Pred sklepanjem nakupov ali prodaj prek spleta svetujejo uporabnikom, naj:

• uporabljajo priznana spletna prodajna mesta,
• preverijo podatke o prodajalcu/pošiljatelju ali sami vsebini elektronske komunikacije prek spletnih iskalnikov. Z malo truda je mogoče ugotoviti, ali gre za prevaro, saj se podatki goljufa najverjetneje že nahajajo na raznih forumih ali listah nigerijskih pisem, ki jih z namenom osveščanja javnosti ustvarjajo nekatere ustanove,
• bodo posebej pozorni pri nakupih, pri katerih se plačila izvajajo prek plačilnih sistemov Western Union ali Moneygram,
• v primerih, ko občani prodajo predmetov oglašujejo na spletu,
• preverijo resničnost podatkov o samih nakazilih kupcev na svoje transakcijske račune, preden odpošljejo predmet prodaje,
• ob morebitnem oškodovanju zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP številke) in primer prijavijo na najbližji policijski postaji.

Nekaj preventivnih nasvetov.