Niderlov hrast že več kot 400 let kljubuje času

V Spodnji Ščavnici, nekaj sto metrov od regionalke Gornja Radgona - Maribor, v smeri Apaške doline, stoji eno najstarejših in največjih dreves v Sloveniji. Gre za znameniti Niderlov hrast, v čigavi senci so pomurski gozdarji, ob letošnjem tednu gozdov pripravili posebno srečanje prijateljev gozdov, narave in drugih, ki se zavedajo pomena naravne kulturne dediščine v občini Gornja Radgona. Niederlov hrast, ki že od davnega leta 1600 raste v Spodnji Ščavnici, zaradi svoje starosti velja za izjemno drevo, ki ga domačini nameravajo izkoristiti tudi kot turistični produkt, kar bi v sosednji Avstriji že zdavnaj storili. "Mineva 19 let od našega zadnjega skupnega srečanja v senci Niderlovega hrasta, in zato smo se spet srečali v Spodnji Ščavnici. Zato smo povabili vse prijatelje gozdov, narave in vse tiste, ki se zavedamo velikega pomena naše naravne dediščine, med katero izstopa tudi izjemno drevo, Niderlov hrast", je med drugim povedal organizator dogodka, revirni gozdar Boštjan Režonja.

In v zavetju 418 let starega hrasta je v družbi nekaj deset gostov, med katerimi so bili tudi trije župani, iz Gornje Radgone, Apač in Svetega Jurija ob Ščavnici, Stanislav Rojko, Franc Pižmoht in Miroslav Petrovič, vodja pomurske enote ZGS Štefan Kovač, vodja izpostave Radenci Simona Foltin in mnogi drugi, čas tekel počasneje. Ob prijateljskem kramljanju, ko so celo prerezali trak do novih klopi in obnovljene table s podatki o hrastu izpred 19 let, so gozdarji najavili tudi aktivnosti že 3. popisa izjemne naravne dediščine v Pomurju in povabili široko javnost k sodelovanju. Želijo namreč, da bi jim vsi, ki imajo kakšno izjemno drevo, ne le največje ali najstarejše, temveč le da po čem izstopa.

Pred tremi desetletji ga je zadela strela

Tokratno srečanje v senci Niderlovega hrasta je vodil Boštjan Režonja, kulturno noto je dodala Simona Foltin, ki je spomnila na verze o hrastu. Vse prisotne je pozdravil tudi vodja Štefan Kovač z ZGS, Območna enota Murska Sobota, ki je poudaril, da z gozdom lahko gospodarimo večnamensko in nismo omejeni na gozdni prostor. Prvi popis izjemnih dreves po Pomurju je potekal pred natančno 19 leti, letos so izdali že drugo publikacijo izjemnih dreves v Pomurju. Naravna in kulturna dediščina se odlično dopolnjujeta, zato v letu 2019 načrtujejo izdajo svežih podatkov popisa grmov in dreves, dopolnjeno s turistično ponudbo. Župan občine Gornja Radgona, Stanislav Rojko je spomnil na odnos ljudi do naravne dediščine. Popisano dejansko stanje na terenu je po besedah Rojka pokazalo marsikatero drevo, rastlino, ki je kasneje postala del seznama zaščitenih rastlinskih vrst. Današnji lastnik Niderlovega hrasta Roman Niderl je zelo ponosen, da ima priložnost biti del zgodovine tega hrasta. Spomnil se je tudi, ko ga je pred tremi desetletji zadela strela, in so se bali, da je njegova zgodovina ustavljena, a je preživel tudi to. "Zame ja ta hrast vedno isti, edina razlika je v tem, da sem ga jaz našel, on pa bo ostal za mano", je nekoliko hudomušno dejal Niderl. Direktorica Kultprotura, Tatjana Kotnik Karba je spomnila na turističen potencial tega hrasta in obljubila pomoč pri promociji. Na koncu je potekala degustacija domačih dobrot, lastnik Niderlovega hrasta oziroma njegova gospodarica je ob tem priložnosti spekla tudi prleško gibanico. Vzdušje je razvedril tudi poseben hrastov viski iz Škotske ter tigrovo vino iz Radgonskih goric, ki zori v hrastovih sodih. V hrastovih sodih pa zraven vina ter viskija dozorevajo tudi rum in konjak, saj čreslovine hrastovega lesa dajejo posebno žlahtno barvo in aromo.

Drugi najstarejši hrast v Sloveniji, z obsegom debla 767 cm

Glede na to, da je naša država med najbolj gozdnatimi območji na zemeljski obli, niti ne preseneča, da je po Sloveniji veliko število debelih, visokih in sploh velikih in lepih dreves. In kar nekaj takšnih je tudi na skrajnjem severovzhodu države. Tako v Spodnji Ščavnici raste drugi najstarejši hrast v Sloveniji. Ker stoji ob Niderlovi domačiji in je v njihovi lasti, so ga poimenovali kar »Niderlov hrast«. Po ugotovitvah gozdarjev je omenjeni hrast star natanko 418 let, kar potrjuje tudi njegova velikost, saj ima deblo obseg 767 (pred 19 leti je bilo: 706) cm, kar pomeni, da še vedno raste. Njegova lesna masa je ocenjena na kar 60-70 kubičnih metrov. Hrast tako dolga stoletja kljubuje času, in očitno mu nič ne more do živega, kajti sedaj se je očitno znova prebudil. Tudi letos je namreč obilno obložen s hrastovim žirom, ali kot na tem območju pravijo želodom, in šiškami, ki jim tod pravijo »vuki«. Kot je nekoč povedal, že pokojni gospodar Konrad Niderl, ki je ob hrastu živel skoraj 70 let, je bil v preteklosti žir, ki so ga nabirali pod hrastom, dragocena krma za prašiče. Tedaj so ga vozili na mletje v bližnji Kocbekov mlin, ki je deloval na reki Ščavnici. Šiške, ki se tvorijo po zaslugi »hrastove muhe«, ob plodovih žira, pa so v preteklosti, še tudi po drugi svetovni vojni, nabirali za potrebe usnjarske industrije, ki jih je uporabljala pri strojenju kož. Sedaj žira in šišk ne nabirajo več. Hrast pa je s svojo veličino prava turistična atrakcija, saj se mnogi, med vožnjo mimo ustavljajo, in ga občudujejo.

Že leta 1999 so na pobudo Zavoda za gozdove, Krajevne enote Radenci izmerili Niderlov hrast (na 1,3 m je njegov obseg znašal 706 cm) ter ob tem postavili tudi klopi in tablo. Letos so ob tednu gozdov obnovili staro tablo in postavili nove klopi ter s pomočjo županov treh občin ponovno izmerili obseg Niderlovega hrasta. Občina Gornja Radgona ima v načrtu postavitev table ob glavni cesti, saj veliko ljudi še vedno išče ali točno ne ve, kje natančno stoji Niderlov hrast. Ob tej priložnosti so naredili tudi časovni trak Niderlovega drevesa. Ocenjujejo, da se rojstvo hrasta giblje okoli leta 1600, 1681 je v Radgoni in okolici pustošila kuga, a jo je hrast preživel, dve tretjini prebivalstva pa je umrlo. Leta 1704 so bili vdori Krucov v Radgono in organiziran odpor meščanov in kmetov zoper njih, med leti 1744-1746 so potekali čarovniški procesi proti Apoloniji Herič in Simonu Kuklu. Leto 1890 povezujemo z zgrajeno železniško progo Ljutomer - Radgona - Šentilj. Začetek 20. stoletja, natančneje leta 1907 Gornja Radgona postane trg s cesarskim odlokom, leta 1919 Maistrovi bojevniki osvobodijo Radgono. Leta 1991 je potekala vojna za Slovenijo. Začetek 21. stoletja je zaznamovalo, natančneje leta 2004, vstop Slovenije v EU. Leto 2018 se na hrastovem časovnem traku označuje s tednom gozdov in tokratnim srečanjem.

Niderlov hrast je pravzaprav dob, ki domuje skoraj po celotni Evropi (izjema jug Španije, jug Grčije ter sever Skandinavije). Zraste do okoli 40 m visoko in ima značilno razvejano krošnjo. Vrsta je zelo svetoljuba in najraje raste na vlažnih tleh z globoko podtalnico. Hrastovina je zelo cenjen les, ki se uporablja v mizarstvu, gradbeništvu, parketarski industriji, ladjedelništvu in še kje. Niderlov hrast za zdaj še stoji in ne bo posekan, odstranjene bodo le suhe veje. "Dajmo temu hrastu mir in mu nudimo spoštovanje, le kakšno suho vejo mu odstranimo, da ga bodo občudovale tudi bodoče generacije", je med drugim dejal radgonski župan Stanislav Rojko, ki je mimogrede tudi sam gozdarski inženir.