V Polani je desetič zadišalo po paprikašu

Po lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob "Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se "Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca "žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

Toda tudi vročina ni posebej motila tekmovalk in tekmovalcev iz 18 ekip, ki so z veliko vnemo pripravljali različne vrste paprikaša. Sam dogodek je, kljub številnim prireditvam v okolici, pritegnil lepo število tekmovalnih ekip, enako pa tudi obiskovalcev in degustatorjev tistega, kar so kuharji ustvarili. Vse izmed 18 ekip so skuhale odličen paprikaš, bodisi piščančji, svinjski, kunčji ali celo gobov (lisičke), ki so ga ocenjevali v eni sami kategoriji. In po oceni strokovne komisije (Dušan Gobec z Gorenjskega in Branko Časar iz Prekmurja), so ekipe skuhale odlične paprikaše, najboljši je bil piščančji, pred kunčjim in še enim piščančjim. Zlato medaljo pa je prejel tudi gobov paprikaš, ki so ga skuhali trije vnučki (Anja, Teo, Peter) podjetnikov Štefana in Ane Pavlinjek, pri katerih je tekmovanje potekalo. Slavila je sicer ekipa Šmarski troti iz Litije (Miran Verbajs in Srečo Rozina), pred "Zavcema" (Aleš Bratuša in Petra Vogrin) z Aženskega Vrha, ter Inoxom iz Polane (Jože Pavlinjek in Franc Feuš). Vseh 15 preostalih ekip pa so osvojile 4. mesto, in tudi vsi oni so dobili lepe praktične nagrade, najmlajša ekipa pa kot rečeno še posebno zlato medaljo.

Poleg tekmovanja v kuhanju so organizatorji nameravali pripraviti tudi krst mladih štrkov (štorkelj), kar je letos odpadlo. Na dimniku domačega gostinskega objekta - Lovenjakovega dvora štrkoma žal letos ni uspelo zvaliti niti enega mladiča, čeprav je bilo pet jajc.. Kljub temu za mnoge obiskovalce iz različnih slovenskih krajev ter iz sosednjih Avstrije in Madžarske ni manjkalo niti zabave, za katero je skrbel en mož-ansambel "Peter".

Paprikaš sicer, po besedah upokojenega kuharskega mojstra Branka Časarja, izvira iz Madžarske in Češke, v času madžarske oblasti pa se je paprikaš prenesel v Prekmurje. Pörkölt - golaž oz. mesna omaka je v 19. stoletju postal priljubljena jed madžarskih kmetov v pokrajini Alföld, ki se nahaja v južnem in vzhodnem delu sosednje države in se imenuje tudi Panonska nižina. Ljudje so se morali prilagoditi razmeram, ki so nastale, zato se je poraba govejega in ovčjega mesa nadomestila oz. dopolnila s perutnino. Paprika je v tistih časih simbolizirala madžarskega kmeta, danes simbolizira Madžarsko. Paprikaš je skozi čas postal ena izmed najbolj priljubljenih madžarskih jedi.

Kar se pa tiče sestavin pri paprikašu ne sme manjkati čebule, mlete paprike in kisle smetane ter tudi malo vina. V pripravi bograča in paprikaša obstaja velika razlika. Ni nujno, da so naštete sestavine sestavni del paprikaša, lahko jih izbirate in paprikaš naredite po svojem okusu. V Pomurju je najbolj razširjen piščančji paprikaš, v zadnjem času pa se na veliko kuha ribji, ter tudi svinjski paprikaš. Vsekakor, tako Časar, ne smemo pozabiti niti na telečji, jagnječji in celo kunčji paprikaš. Eden najbolj znanih slovenskih kulinaričnih strokovnjakov Srečko Koklič pa dodaja, da ima paprikaš svoje značilnosti, ki jih nekateri pozabljajo. Ob tem mnogi ljubiteljski in tudi profesionalni kuharji preveč eksperimentirajo in se precenijo v "znanju", tako da na koncu vse pokvarijo. Koklič je razočaran, da mnogi v paprikaš dajejo surovo papriko, potem timijan in majaron. Nič od tega, po njegovem ne sodi zraven, prav tako je dobro s piščančjega mesa odstraniti kožico. Ob tem pri jedeh z omako, kot so paprikaši, mora čebula biti dovolj spražena, da se sploh ne vidi v omaki, Koklič sicer dodaja, da je pri paprikaših najpomembnejša: gostota, harmoničnost, okus in začinjenost ter kuhanost mesa.