Praznik zavednih Slovencev
Danes mineva 142 let od I. slovenskega tabora
Park I. slovenskega tabora
9. avgust 1868 je za vse Slovence pomemben datum, saj je takrat v Ljutomeru potekal prvi slovenski tabor, ki se ga je udeležilo preko sedem tisoč ljudi in za katerega imajo največ zaslug B. Rajič ter domačini Anton Klemenčič, Jakob Ploj in Ivan Kukovec - vsi pomembni narodno politični delavci. Že pred tem, leta 1863 so rodoljubni ljutomerčani priredili t.i. narodno besedo.
Ljutomer je tako med drugim, po svojih vinih in kasačih, prepoznaven
tudi po I. slovenskem taboru, ki se je zgodil na današnji dan pred 142
leti v takratnem Sršenovem logu, sedanjem Parku I. slovenskega tabora.
Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem, ki je na Slovenskem potekalo med letoma 1868 in 1871, je imelo za Slovence velik afirmativen pomen. O taborih so takrat obširno poročali domači časopisi in tudi številni časniki po monarhiji, predvsem osrednji dunajski. Zanimanje zanje se je širilo tudi prek slovenskih nacionalnih meja. Danes se temu prazniku posveča bolj malo pozornosti. Žal premalo.
Med letoma 1868 in 1871 se je na slovenskem etničnem ozemlju zvrstilo 17 taborov; prvi je bil, kot že omenjeno, pred 142 leti v Ljutomeru. Cesarsko namestništvo v Gradcu je zborovanje sprva prepovedalo, vendar ga je liberalnejši notranji minister pozneje le dovolil. Za predsednika je bil izvoljen doktor Radoslav Razlag, ki je bil tedaj ena osrednjih slovenskih političnih osebnosti in poznejši kranjski deželni glavar. Prvi slovenski tabor je bil mogočna manifestacija prebujanja slovenske nacionalne zavesti in v tem smislu pomemben dogodek v novejši zgodovini našega naroda.
Ideja taborskega gibanja je v naše kraje prišla s Češkega, kjer so tabore začeli pripravljati maja istega leta. Glavna zahteva na vseh taborih je bila izpolnitev 19. člena ustave, ki je zagotavljal enakopravnost vsem.
»Še enkrat vam kličemo: na noge slovenski možje, če vam še kaj za stare pravice mari!...Samo če bomo iz vseh stanov združeni sklepali in sklenoli, potem bomo kaj dosegli, da nam bo boljše šlo, nego zdaj! Na noge toraj! Zdramimo se iz svojega tako rekoč mrtvaškega spanja! Pomagajmo si sami! Kajti ako si ne bomo sami pomagali, nam ne bo nihče na tem svetu pomagal!«
(Slovenski narod, iz vabila na prvi tabor v Ljutomeru, 1. avgust 1868)
Na ta dan torej slavimo vsi zavedni Slovenci. Še na mnoga leta!
Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem, ki je na Slovenskem potekalo med letoma 1868 in 1871, je imelo za Slovence velik afirmativen pomen. O taborih so takrat obširno poročali domači časopisi in tudi številni časniki po monarhiji, predvsem osrednji dunajski. Zanimanje zanje se je širilo tudi prek slovenskih nacionalnih meja. Danes se temu prazniku posveča bolj malo pozornosti. Žal premalo.
Med letoma 1868 in 1871 se je na slovenskem etničnem ozemlju zvrstilo 17 taborov; prvi je bil, kot že omenjeno, pred 142 leti v Ljutomeru. Cesarsko namestništvo v Gradcu je zborovanje sprva prepovedalo, vendar ga je liberalnejši notranji minister pozneje le dovolil. Za predsednika je bil izvoljen doktor Radoslav Razlag, ki je bil tedaj ena osrednjih slovenskih političnih osebnosti in poznejši kranjski deželni glavar. Prvi slovenski tabor je bil mogočna manifestacija prebujanja slovenske nacionalne zavesti in v tem smislu pomemben dogodek v novejši zgodovini našega naroda.
Ideja taborskega gibanja je v naše kraje prišla s Češkega, kjer so tabore začeli pripravljati maja istega leta. Glavna zahteva na vseh taborih je bila izpolnitev 19. člena ustave, ki je zagotavljal enakopravnost vsem.
»Še enkrat vam kličemo: na noge slovenski možje, če vam še kaj za stare pravice mari!...Samo če bomo iz vseh stanov združeni sklepali in sklenoli, potem bomo kaj dosegli, da nam bo boljše šlo, nego zdaj! Na noge toraj! Zdramimo se iz svojega tako rekoč mrtvaškega spanja! Pomagajmo si sami! Kajti ako si ne bomo sami pomagali, nam ne bo nihče na tem svetu pomagal!«
(Slovenski narod, iz vabila na prvi tabor v Ljutomeru, 1. avgust 1868)
Na ta dan torej slavimo vsi zavedni Slovenci. Še na mnoga leta!
