Slovenci in Avstrijci složno skočili v Muro

Letošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri/Weitersfeldu in Sladkim Vrhom pridružili tudi Avstrijci in Slovenci. Tako so se v nedeljo, natanko ob 15. uri, pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo.

Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teči brez ovir.

Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Predsednik Zveze društev Moja Mura Samo Tuš pa je ob današnjem dogodku dejal: "Tako kot smo pripravljeni skočiti v mrzlo reko, tako smo se zanjo pripravljeni tudi boriti. To je še en poziv, da oblast Muro izbriše iz načrtov za uničenje, kar bi pomenila gradnja elektrarn na njej. To dokazujejo študije in negativno okoljsko poročilo, to dokazujejo dejstva, saj imamo zadnjo prosto tekočo reko v Sloveniji, ki skupaj z Dravo in Donavo tvori več kot 1000 kilometrov prosto tekočih rečnih žil, zato to območje imenujemo evropska Amazonka in je mednarodnega pomena. Zato še enkrat: Pustite Muro pri miru!"

Srečanje so pozdravili tudi župani avstrijskih obmurskih občin, podžupan občine Šentilj Vladimir Maher pa je poudaril: "Občina Šentilj z ob inami na drugi strani tudi sicer dobro sodeluje, srečujemo se na skupnih prireditvah in ena takih je tudi dananšja. V naši občini smo ponosni na reko Muro, ker priteče v Slovenijo pri nas in vse aktivnosti občine gredo v smer, da bi reka Mura oziroma to območje postalo biosferno območje, kar pomeni, da bi reko ohranili takšno, kot je danes, prosto tekočo z vsemi ahbitati, ki so v reki in ob njej. Zato vsako tako aktivnost podpiramo."

Veliki skok podpirajo števine organizacije, med njimi Svetovni sklad za varstvo narave (WWF) in Evropsko združenje rek (European Rivers Network), ter številni lokalni partnerji. Letos so želeli opozoriti, zakaj imamo radi evropske reke ter kakšno bogastvo predstavljajo jezera in mokrišča. Veliki skok želi navdihniti ljudi, da se spomnijo naše povezanosti s sladkovodnimi ekosistemi, in jih spodbuditi, da se pridružijo borbi za njihovo reševanje.

Mnoge reke, jezera, mokrišča so v dobrem stanju, a še vedno potrebujejo zaščito, saj nekatere ogrožajo načrtovani jezovi in ​​druga infrastruktura. S povezanostjo ljudi z rekami in jezeri Veliki skok podpira prizadevanja za zaščito in obnovo evropskih sladkovodnih sistemov, kar je cilj vodilne svetovne okvirne direktive o vodah (WFD). To direktivo zdaj pregledujejo, Veliki skok 2018 pa je poslancem jasno sporočil, da moramo obvarovati vode.

"V 20. stoletju smo na reke pozabili, uporabili smo jih za odlagališča smeti, postale so onesnažene in nevarne, dostop do njih pogosto prepovedan. Uporabljali so jih le za plovbo in pridobivanje energije. Izginile so tudi številne plaže in kopališča, ljudje so svojim rekam obrnili hrbet.

Na srečo se to od 90. let prejšnjega stoletja spreminja, v obnovo rek so bili vloženi ogromni napori in napredek je tu. A zdaj smo na razpotju. Evropa se lahko odloči za pospešitev obnove ali obrtano. Zato želimo politikom, ki o tem odločajo, pamagati, da izberejo pravo pot," so ob tem zapisali pri Svetovnem skladu za varstvo narave (WWF).