Občina Ljutomer napoveduje, da bo naprej delovala v smislu taborskih zahtev in ne bo pristajala na ustrahovanja

V torek, 7. avgusta, je v županatu Mestne hiše v Ljutomeru, potekala novinarska konferenca, ki so jo naslovili "Občina Ljutomer bo naprej delovala v smislu taborskih zahtev in ne pristaja na ustrahovanja". Na konferenci je županja Občine Ljutomer, mag. Olga Karba v prisotnosti obeh podžupanov Janka Špindlerja in Bora Zemljaka, govorila o tožbi direktorja Javnega podjetja (JP) Prlekija d.o.o. in sedmih prleških občin proti Občini Ljutomer in županji, kar so omenjeni napovedali januarja letos, v kolikor Občina Ljutomer ne bi v najkrajšem času upoštevala dogovorjenih in danih zavez in podala brezpogojnega soglasja občinskega sveta k skupnemu elaboratu in enotnim cenam vode.

Župani napovedali tožbo proti Občini Ljutomer in županji

Kot je znano, Občinski svet Občine Ljutomer ni soglašal s predlaganim zvišanjem cen vode in ni potrdil elaborata za leto 2018 ter je zahteval od pripravljalca elaborata, JP Prlekija, da pripravi nov izračun.

Iz JP Prlekija so takrat sporočili, da prleške občine, ki jih povezuje Pomurski vodovodni sistem C ponovno poskušajo urediti potrebne pogoje za skupno upravljanje nove infrastrukture, a se je zataknilo pri obravnavi elaborata za leto 2018, oziroma pri potrjevanju enotnih cen oskrbe s pitno vodo v občinah Sistema C. V sporazumu, ki so ga sklenile občine je namreč dogovorjeno, da k enotni vsebini usklajenega skupnega elaborata mora podati predhodno pozitivno mnenje vseh osem občinskih svetov sodelujočih prleških občin, kar pa se v Ljutomeru ni zgodilo.

Županja Občine Ljutomer je takrat pojasnila, da so se pri tem posvetovali z različnimi organi in da naj bi bil tak elaborat, ki jim je bil predložen, tudi neskladen z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (MEDO). O nepravilnostih so takrat opozorili tudi Računsko sodišče RS.

Tožba za 3 milijone evrov

Kot je v uvodu povedala županja, poleg aktualnih tem, ki jih je za slovenski narod potrebno izboljšati in ki smo jih slišali v nedeljo na proslavi ob 150. obletnici I. slovenskega tabora, še posebej izstopa nova nevarnost, to je cena vode. "Zakaj? Zato, ker smo ujeti v past. Direktor Javnega podjetja Prlekija in sedem prleških županov toži Občino Ljutomer in mene osebno za 3 milijone evrov, ki jih niso mogli pobrati občanom in podjetjem na položnicah v 2017 in 2018. V tožbi je prvič razvidna celotna slika novih cen vode, tožba pa vsebuje tudi predvidevanje, da bi se cene lahko dodatno zvišale. Takšne odločitve bi lahko pripeljale do tega, da se v Prlekiji z uvedbo Sistema C podražijo stroški vode za 90 milijonov evrov v naslednjih tridesetih letih, skoraj enkrat več, kot je stala investicija v nov vodovod. To ne sledi ciljem kohezije. Če bi namreč prišteli še predlagana povišanja cen v Ljutomeru, proti katerim se je uprl Občinski svet Občine Ljutomer, govorimo o 4 milijonskem povišanju v dveh letih oziroma povišanju 2 milijona evrov letno," je omenila županja, Občina Ljutomer pa je odločno proti tako velikim podražitvam, ki bi sicer tudi v njen proračun prinesle dodatna pol milijona evrov letno ali več. To se županji in Občinskemu svetu Občine Ljutomer zdi neprimerno in nesprejemljivo.

Odškodninski zahtevek je razdeljen na dva dela, z nepotrditvijo enotne cene vode znotraj sistema, naj bi nastalo za 1,5 milijona evrov škode na račun neporavnane omrežnine s strani porabnikov pitne vode v občini Ljutomer ter še enkrat tolikšna naj bi bila škoda na račun neporavnane vodarine v letih 2017 in 2018.

»Pomembno je, da so stroški transparentni in fer«

Po županjini oceni in oceni ljutomerskih svetnikov morajo občine zniževati bremena občanom in pomagati podjetjem z dobrimi pogoji. "Čeprav je sredstev za delovanje občin vedno manj, je potrebno zagotoviti visoko kakovost storitev za občane in poiskati nove vire financiranja, prijaviti in izpeljati projekte. Nov vodovod sigurno zahteva nekaj višje stroške, saj tudi ponuja več. A je pomembno, da so stroški transparentni in fer," je poudarila županja ter nadaljevala: "Občina Ljutomer brez povišanja cen zelo intenzivno izpolnjuje dane zaveze do EU, predvsem z izgradnjo vodovodov za priključenost vseh uporabnikov in zmanjševanje vodnih izgub. Zato tožbo razumemo kot odziv na izvršbo, ki smo jo sprožili na Občini Ljutomer pred časom, za vrnitev pol milijona evrov. Ta sredstva Javno podjetje Prlekija pobira na položnicah občankam in občanom ter podjetjem iz občine Ljutomer in protipravno zadržuje. In seveda je tožba dodatni pritisk na Občinski svet Občine Ljutomer in na županjo osebno, da se sprejme povišanje cen vode brez transparentnih izračunov." 

Občina nasprotuje obračunavanju in plačevanju stroškov dvema podizvajalcema

Kot je bilo omenjeno, se v predlaganih elaboratih vključujejo stroški podizvajalcev SIM iz Radencev in KORA iz Gornje Radgone kar je v nasprotju z zavezami do EU. "Nedopustno je, da se s tovrstnimi tožbami ustvarja situacija, da naj nekdo poklekne in sprejme višje cene brez podlag".

Ob tem se županja sprašuje, ali je Občina Ljutomer izjema, ker zahteva podrobne izračune, saj so občine okrog Murske Sobote in Lendave imele podobno različna mnenja pri določanju cen vode. "Tako, kot predvideva zakonodaja, so se v postopku oblikovanja cen izdelali predlogi za skupne cene in za ločene cene po občinah, kar je občinam omogočilo lažjo in odgovorno odločitev. V primeru Ljutomer se zavrača sploh priprava izračuna," je pojasnila županja.

Poziv za umik tožbe

Občina Ljutomer bo odgovorila na tožbo v roku, ki začne teči po sodnih počitnicah od 15. avgusta naprej. Po ocenah pravnih strokovnjakov se bo neposredna obravnava tožbe oz. narok pred sodiščem pričel šele čez pol leta do leta. Ne glede na to, da tožniki lahko umaknejo tožbo do konca glavnega naroka, jo lahko brez stroškov umaknejo do konca izteka roka za podajo odgovora na tožbo in ne povzročajo dodatnih stroškov občanom z visokimi sodnimi taksami in odvetniškimi stroški. Sicer so tožbi priložili tudi predlog za mediacijo, na Občini pa predlagajo, da umaknejo tožbo, "kar bi bilo razumno in v duhu zavez EU, saj so številne navedbe v tožbi neugodne za prleške občine in javno podjetje, saj kažejo, da se v izvajanje upravljanja vodovoda vključujejo podizvajalci (ob javnemu podjetju JPP se navajata podjetji KORA in SIM), kar je v nasprotju s pogoji za pridobitev EU sredstev, ker mora biti eden upravljalec brez podizvajalcev," je zaključila županja.