Padlo je 59 fantov in mož za cesarja v letih 1914 - 1918
Na najvišjem vrhu Kapelskega Vrha (312 metrov nadmorske višine) stoji rimokatoliška župnijska cerkev svete Marije Magdalene iz prve polovice 19. stoletja (prvič omenjena cerkvena stavba na tem mestu pa že v letu 1617). Od tod je moč v lepem vremenu videti kar 45 drugih cerkva v bližnji in daljni okolici.
Toda samo okrog 25 metrov stran, na severozahodni strani cerkve, stoji spominsko obeležje 59 padlim fantom in možem iz nekdanje tukajšnje župnije, ki so se borili kot vojaki za avstro-ogrskega cesarja Franca Jožefa na bojiščih prve svetovni vojne v letih 1914 - 1918. O tem je izredno pripoved o njihovih dogodivščinah in trpljenju zapisal Kajetan Kovič v romanu »Pot v Trento«, ki opisuje kot cesarskega vojaka enega izmed svojih sorodnikov (na bojiščih v severni Italiji, Soški fronti in Galiciji). Danes župnija Kapela pri Radencih sodi v okvir Občine Radenci, le-te slednje pa po prvi svetovni vojni še ni bilo. Spominsko obeležje je postavilo Društvo starih vojakov in invalidov (?) in spominski obelisk je bilo dolgo, dolgo vrsto let zanemarjen in pozabljen.
Na pobudo spodaj podpisanega se je »na lastno pest« obnovitve tega spominskega obeležja letošnje poletje lotil praporščak Krajevne organizacije zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Radenci, Alojz Vrzel z Murščaka, o katerem smo poročali, da je bil junija letos med letošnjimi dobitniki priznanj Občine Radenci.
Zatorej bo letos pred Dnevom spomina na mrtve (1. november) obujen spomin tudi na padle fante in može pri obnovljenem obeležju na Kapelskem Vrhu, kajti veteranske organizacije Občine Radenci že vrsto let skupaj organizirajo spominske slovesnosti pri obeležjih iz časov 2. svetovne vojne (1941 - 1945) ter osamosvojitvene vojne leta 1991. Tako se bodo spomnili 59 padlih v 1. svetovni vojni, 39 padlih v 2. svetovni vojni (pri obeležju NOB na Kapelskem Vrhu) ter enega padlega v osamosvojitveni vojni 1991 (pri spominskem obeležju v Radencih).