V naših gozdovih najdemo največjega evropskega hrošča, ki pa je ogrožen

Rogač (Lucanus cervus) je največji evropski hrošč, črno-rjave barve, ki živi predvsem v Južni, Srednji in Zahodni Evropi, pri nas pa je po podatkih Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave pogost na Goričkem, v Slovenskih goricah, ob Dravinji in Pohorju, Kozjanskem in Bizeljskem, Kočevju, Krasu ter Vipavski dolini in Ljubljanski kotlini, predvsem tam, kjer so še prisotni hrastovi ali kostanjevi gozdovi.

Velikost odraslih hroščev je zelo različna, samci so lahko veliki od 25 do 85 milimetrov, mi pa smo nedavno v pretežno hrastovem gozdu na Sp. Kamenščaku opazili okoli 8 centimetrov velikega samca z ogromnimi rdeče-rjavimi čeljustmi, ki izgledajo kot jelenji rogovi po katerih je rogač dobil tudi ime (lat. cervus = jelen). Kljub grozečemu videzu pa ogromne čeljusti, po katerih se samčki ločijo od samic, niso nevarne. Velike čeljusti uporabljajo v boju za samičko med drugimi samci.

Kot navaja Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, je spreminjanje gozdov iz listnatih v iglaste in zmanjševanja trohnečega lesa v gozdovih rogača v Evropi zelo prizadelo in njegova številčnost je ponekod kritično upadla. V evropski Direktivi o habitatih je rogač uvrščen med vrste, katerih habitate se varuje, zaščiten pa je tudi po določilih bernske konvencije, kjer je uvrščen med zaščitene živalske vrste.

Ličinke rogača se razvijajo večinoma na tleh v trohnečem lesu hrastov, pa tudi na brestu, kostanju, jesenu in v lesu drugih listavcev. Celoten razvoj rogača poteka zelo počasi, tudi do pet let in prav zaradi tega so rogači še toliko bolj dovzetni na spremembe, ki prekinejo njihov življenjski krog. Ličinke vrtajo po trhlem lesu in so črvaste oblike z značilno oranžno glavo in prav tako močnimi čeljustmi. Nato se zabubijo v zemlji za tri mesece in na koncu kot odrasle živali odletijo.

Rogača pri nas ne moremo zamenjati z nobeno drugo vrsto hrošča. Telo je podolgovato, široko in rahlo sploščeno. Glava in noge so črne ali temnorjave, barva pokrovk pa od temno-rjavih do kostanjevo-rdečih. Odrasli hrošči so aktivni v mraku med majem in avgustom. Ob večernih sprehodih bomo najprej slišali njegovo brenčanje in ker je velik, ga bomo kmalu lahko tudi opazili.

Karta razširjenosti rogača v Sloveniji (vir: Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst hroščev (Nacionalni inštitut za biologijo))