Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Za pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima množilnima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej - 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Jože je namreč ob novoletnem praznovanju 1968 prvič pripeljal s seboj v Slovenijo svojo še ne 16. letno Marico, katero je želel predstaviti svojcem. Tako je tudi bilo, toda Jožetu je sestra dejala, da bi se rada poročila. Bila je že noseča in ni bilo veliko časa za odlašanje. "Dobro, sem ji dejal, toda da bomo imeli manj stroškov, se bom poročil tudi jaz", ji je dejal Jože. In tako je tudi bilo, izbrali so prizorišče, in sicer v lovskem domu LD Črna na Koroškem, v Koprivni, od koder izvira Silvester, ter termin, 4. maj 1968. A vse ni bilo tako enostavno. Njegova Marica je bila premlada za poroko in je bilo potrebno nekaj postoriti. "Brat mi je urejal potrebne papirje, da bi šla z njim v Avstralijo, jaz pa sem se pripravljala na poroko. Mama mi je podpisala ustrezne listine in sva maja drugič šli v Slovenijo, kjer sva se poročila. Bilo je čudovito, dve poroki z manj stroški", se spominja še vedno srečna Marica, kateri nekateri najbližji svojci na Hrvaškem niso povsem oprostili.

Podobno veselo je bilo tudi v minulih dneh, ob praznovanju zlate poroke. Spet so se zbrali vsi najbližji. Med drugimi, v prvi vrsti otroci, vnuki in pravnuki. Marica in Jože imata tri otroke (Jelka, Maja, Josip), devet vnukov in že dva pravnuka, Nežka in Silvester imata prav tako tri otroke (Roki, ki je "kriv" za hitro poroko, saj se je pred dnevi že srečal z abrahamom, Silvester in Trezika) in sedem vnukov. Za oba zlata para je največje zadovoljstvo, da imata pridne potomce in veliko naraščaja. Nežka in Silvester sta ostala na kmetiji v Koprivni, kjer uživata med svojimi najdražjimi v naravnem okolju. Silvester je pokojnino zaslužil z delom v gozdarstvu, saj je bil gozdar. Bistveno bolj razgibano pa je bilo petdeset skupnih let Marice in Jožeta, ki se je kot oficir JLA moral pogosteje seliti. Imel je srečo, da se je iz Sinja z družino preselil v Slovenijo, natančneje v Postojno. On je delal v JLA, Marica pa deset let v LIV Postojna. Pozneje sta se preselila v Gornjo Radgono, kjer je Jože vodil obmejno stražnico v Apaški dolini, Marica pa se je zaposlila v nekdanjem gigantu Elradu, in sicer v oddelku, kjer so izdelovali sobne antene. Jože je upokojen od leta 1997, Marica pa 2011, a tudi danes ne moreta mirovati. Aktivna sta v številnih društvih, čeprav živita v blokovskem stanovanju v Gornji Radgoni, pa se že od leta 1992 ljubiteljsko ukvarjata z ovčerejo, in sicer v Stavešincih nad Gornjo Radgono, kjer sta si uredila tudi prijeten dom. Veliko tudi gobarita in se sploh zadržujeta v naravi, bodisi v gozdu, sadovnjaku, vinogradu ali na vrtu.