Jan Žibrat in Deni Kožul v Ljutomeru prikazala trening vrhunskega namiznega tenisa

Slovenska članska reprezentanta v namiznem tenisu, Jan Žibrat in Deni Kožul, sta se v sklopu priprav na EP 2018 v Španiji ustavila v Ljutomeru in navdušenim lokalnim rekreativnim igralcem prikazala trening vrhunskega namiznega tenisa.

V petek, 7. septembra, sta Jan Žibrat in Deni Kožul v ljutomerski športni dvorani ŠIC prikazala nekaj vaj za trening namiznega tenisa na najvišji ravni.

Trening si je z zanimanjem ogledalo več kot 25 lokalnih navdušencev nad namiznim tenisom. Po prikazu sta si vzela čas tudi za njih, katerim sta prikazala nekaj zares neverjetnih potez, vsak pa se je proti njima lahko pomeril v igri.

Vmes sta opravila še intervju, katerega objavljamo v celoti. Po končanem treningu sta s strani Športne zveze Ljutomer prejela zahvalo in spominsko darilo.

Intervju:

Kakšni so bili vaši začetki?

Jan: Moji začetki so bili na Cvenu. Pri gospodu Pihlarju. Nato pa v sodelovanju z murskosoboškim klubom in Miranom Močanom, takratnim trenerjem sem začel igrati za NTK Sobota. Od tam dalje pa sem šel v tujino, kjer sem že od svojega 18. leta. Se pravi zdaj že deveto sezono.

Deni: Začel sem namizni tenis v Logatcu. Odločil sem se za namizni tenis v 2. razredu. Prvi turnir ni bil uspešen, sem izgubil vse tekme tako, da sem že hotel odnehati. Nato sem se na naslednjem turnirju uvrstil višje in nadaljeval to pot, kjer sem bil uspešen.

Kako je igrati na tekmah vrhunske stopnje?

Jan: Je precej stresno zaradi posameznih priprav na tekmo, vmes je treba odigrati 3 do 4 tekme na

dan z vrhunskimi igralci, ki vsaka posebej zahteva vrhunsko pripravo, vrhunsko dnevno formo. Tako da je zelo stresno za telo in za glavo.

Deni: Za mene, ki sem se odločil za profesionalno pot je več stresa kot pa samega uživanja vsak dan. Seveda moram uživati vsakič ko se dotaknem žogice z loparjem. Ta strast je zmeraj ostala, ampak trenutno je vse več tekmovalnost in rezultat je zelo pomemben tako, da kar ni lahko.

Kako bi opisal vrhunski namizni tenis?

Jan: Namizni tenis je zagotovo eden najbolj tehnično zahtevnih športov, ljudje se niti tega ne zavedajo, kako je v resnici težko. Daleč od tega, da kateri šport podcenjujem, ampak mislim, da je namizni tenis pogosto podcenjen. Predvsem je to zato, ker ljudje niso v stiku z njim, bolj so v stiku z rekreativnim, ampak to niti približno to kar je vrhunski šport.

Deni: Veliko odrekanja je, in moraš trenirati vsaki dan po minimalno dve uri in pol dvakrat, cel dan mora biti prilagojen temu namiznemu tenisu. Tudi ko si izven dvorane moraš razmišljati o tem. Zelo velika je konkurenca, tekmovalnost, moraš biti sam cel z glavo zmeraj osredotočen. Vsakič na treningu moraš vedeti kako žogico udariš, zakaj jo udariš ne pa, da jo tam brezveze udariš, ker vsaka taka brezvezna napaka kasneje na tekmah veliko pomeni v ključnih trenutkih. Tako da ni pametno vreči nobene žogice vstran. Tako da ja, ni lahek šport, po drugi strani pa tudi lepota tega športa, da ga ne more vsak profesionalno igrati. Zelo je podcenjen šport, kar mi po eni strani ni všeč, ker je veliko težje priti do medalj in uspeha kot pri na primer nogometu ali rokometu. Na žalost medijsko ni tako popularen, ampak tisti ki ga igramo ga zelo spoštujemo.

Kateri so vaši največji dosežki?

Jan: Največji zagotovo bronasta medalja iz lanskega leta, prva članska medalja za Slovenijo. To so bile sanje za vsakega od nas, ki so se hitro uresničile. Ostali pa so iz mladinskih tekmovanj, kjer imam tri medalje. Tako da ja, nekaj se jih je nabralo, to pa so tisti najbolj žlahtni.

Deni: Evropski prvak pri mladincih, v dvojicah. Tretje mesto na evropskem ekipnem mladinskem prvenstvu. Potem tretje mesto na evropskem prvenstvu pri mlajših članih. Potem pa zdaj ta največji dosežek v zgodovini slovenskega namiznega tenisa, ko smo osvojili tretjo mesto na ekipnem evropskem prvenstvu za člane.

Mislite da je Slovenija postala prepoznavna v namiznem tenisu?

Jan: Misim, da je v našem športu bolj posamezna kvaliteta igralca, tista prepoznavnost, niti ni pomembno od kod si. Igralci se med seboj poznamo po kvaliteti in po imenu. So pa sedaj zagotovo spoznali kje je Slovenija, kaj je Slovenija zaradi teh zadnjih rezultatov, ki smo jih dosegli. Pa tudi zaradi tistih, ki smo jih že imeli iz mladinskih in članskih tekmovanj.

Kako ste se navdušili za namizni tenis?

Deni: Čisto naključno, z mamico sva videla na osnovni šoli namizni tenis kot šport, in sem rekel, da bi to rad poskusil, in na koncu mi je postal zelo všeč.

Foto in video: Luka Ivančič