Kako bi županski kandidati poživili in popestrili mestno jedro?

Pred lokalnimi volitvami, ki se nezadržno bližajo, smo kandidatom za župana oz. županjo v Občini Ljutomer zastavili pet vprašanj, ki se nanašajo na družabno življenje, mlade, gospodarstvo, turizem in okolje v občini.

Prvo vprašanje se je glasilo:

Kako bi lahko bolj poživili in popestrili dogajanje v centru mesta, predvsem na Glavnem trgu v Ljutomeru? Kakšno vlogo bi pri tem lahko imel ljutomerski hotel oz. kakšne rešitve vidite glede ponovne vzpostavitve obratovanja hotela?

Spodaj objavljamo odgovore kandidatov po vrstnem redu, kot bodo na volilnem lističu. Odgovori so nelektorirani, objavljeni tako, kot so bili k nam poslani. Kandidate smo sicer pozvali, da v odgovorih ne navajajo programov političnih strank, ki (če) jih podpirajo pri kandidaturi, ampak naj zapišejo izključno osebno mnenje in predlagano rešitev na katero se nanaša vprašanje. Ostala vprašanja in odgovore bomo objavili v naslednjih dneh.

Dejan Karba

Glede trga je najprej potrebno dobiti pravna soglasja za njegovo predrugačitev, oba arhitekta, ki sta se ukvarjala s podobo trga sta žal že pokojna. Z njunima arhitekturnima pisarnama se mora vzpostaviti dogovor o tem, kaj vse se na trgu naj spremeni: Zagotovo je ena od prvih stvari ozelenitev in osvežitev trga, kar je ob dejstvu, kako je narejen obstoječi tlak v trgu (diletacija, estrih,...) precej težak, a izvedljiv. Prenove se moramo zato lotiti zelo premišljeno,trg moramo urediti tako, da bo nanj ponosno še veliko generacij za nami.

Morda bi bilo na trgu smiselno urediti majhen hribček, ki bi ponazarjal okoliške gričke, pozimi bi pa služil kot sankališče?

Vsekakor se mora na trgu urediti objekt, ki bo s svojo ekstravagantnostjo privabil tako domačine kot goste. Ali je to fontana, ali morda svetlobna prizma, je stvar dogovora oz. razpisa. Poleg tega se mora na trgu ustvariti prostor za tržnico, do katere lahko pripeljejo korita visokih gred, ki jih lahko urejajo domačini oz. lokalni pridelovalci zelenjave, kar bi zagotovo povečalo frekvenco obiskovalcev trga.

Dogovori o odkupu Blagovnice že potekajo, kjer bomo po vzoru ljubljanskega centra kulture Kina Šiška (https://www.kinosiska.si/) in v sodelovanju z njimi v Ljutomeru uredili urbani kulturni center Prlekije, namenjen kar najbolj raznovrstnim kulturnim dogodkom. Prostor ponuja možnost ureditve kinodvorane, digitalizirani muzej taborskega gibanja, razstavne prostore, pisarne za lokalna društva, prostore za vaje in kulturno produkcijo, prijetno kavarno in še kaj, s čemer bi objekt postal središče družabnega in kulturnega dogajanja celotne Prlekije. Ne nazadnje se nam obeta tudi postavitev Muzeja slovenskega filma, kar bi bila za naše konce zagotovo ena večjih kulturnih in turističnih pridobitev zadnjega časa!

Slovenska kinoteka in Filmski arhiv RS projekt že podpirata, z novim ministrom za kulturo pa se bomo o tem pogovorili to soboto (10.11.) v Ljutomeru. Le poglejte kaj vse gradi Murska Sobota ob Soboškem jezeru... Dajmo, tekmujmo in sodelujmo z njimi, ne se ozirati zgolj do Kamenščaka!

Dobil sem tudi predlog, da naj se na Glavnem trgu postavi Vinska fontana, po vzoru pivske v Žalcu, a seveda prirejeno našemu kraju.

Uresničiti bi veljalo tudi dolgoletno pobudo Grossmannovega festivala, da se na Glavni trg po vzgledu Hollywoodskega »Walk of Fame« postavi Pločnik slavnih, kjer bi ovekovečili vse legendarne filmske goste, ki jih je (in še bo) gostil Ljutomer. Vse od Karola Grossmanna in Fritza Langa do Rogerja Cormana in Christopherja Leeja, kar bi Ljutomer nedvomno uvrstilo na vsak turistični zemljevid, ne zgolj na nacionalni ravni. Oba projekta bi zahtevala minimalni vložek oz. ju je mogoče sofinancirati z nacionalnimi in EU sredstvi.

Gregor Žižek

Vsi deležniki na Glavnem trgu in občina bi morali sodelovati oz. pripraviti t. i. mestni marketing (zanimivi in novi projekti, skupna promocija in trženje). Med seboj bi se morali dogovoriti (delovna skupina oz. Odbor) o vložkih v ureditev oz. spremembo trga, zgradb na njem. Skupaj bi kreirali program dogodkov in prireditev na trgu. V zapuščene zgradbe (najem oz. nakup) pa je potrebno privabiti in razvijati drobno gospodarstvo in obrt.

Hotel v mestu mora ostati kot hotel oz. nočitvena kapaciteta. Le tako si lahko nadejamo porast turizma in nočitev v samem mestu. Mesto si zasluži hotel s 3 zvezdicami. Ponovno mora postati center družabnega dogajanja (kegljišče, stand up dogodki, plesi, akustični koncerti, slow food (počasno prehranjevanje) večeri). Dodano vrednost bi hotelu doprinesel wellness.

Maksimiljan Gošnjak

Za oživitev dogajanj v centru mesta je potrebna celostna kompleksna strategija, ki bo vključevala arhitekturne in urbanistične spremembe trga in primere dobrih praks ter inovativne vsebine iz okolij, kjer to odlično funkcionira. Te vsebine se ne nanašajo samo na trg, temveč tudi na vsebine v stavbah na našem trgu. Hotel v takšnem okolju, kakor ga imamo danes, ne more zaživeti, saj trg privablja premalo ljudi in turistov. Menim, da bi Občina Ljutomer najprej morala odkupiti stavbo blagovnice, v ta prostor pa bi lahko vnesli multikulturni mladinski center, medgeneracijski center in glasbeno šolo, saj ima ta stavba veliko neizkoriščenih površin. Ostale stavbe, ki v mestu samevajo, životarijo, ali celo propadajo, bi na podlagi EU projektov, ki so namenjeni obnovam starih mestnih jeder in zaščiti kulturne dediščine, najprej bilo potrebno obnoviti, nato oživiti in tudi iskati možnosti v obliki javno zasebnega partnerstva. V teh stavbah bi morali ponujati unikatne izdelke in vsebine, ki so povezane z našo kulturno dediščino in z našim načinom življenja, ponudbo lokalnih vinarjev in domačih specialitet (tunka, domači sir, kvasenice, domači kruh, domače prleško kosilo itd.), ki bodo zanimive za turiste, saj je razvoj turizma ena od panog, ki se ji moramo še posebej posvetiti. Prav gotovo bi bilo potrebno preseliti turistično informacijski center v turistom privlačnejšo lokacijo (npr. staro meščansko hišo). Vemo, da v centru mesta trenutno ni gastronomske ponudbe, ni kosil in malic, ne moreš dobiti kozarca domače kapljice, itd. Razmišljati bi bilo potrebno tudi o novih drznih projektih, kot so vinska fontana in drugih projektih ter o dogodkih in prireditvah, ki privabljajo množice in so povezani z našo krajino, ti dogodki pa bi morali postati tradicionalni in postopno prepoznani v širšem slovenskem prostoru (npr. vinski festival, oktoberfest, vožnja s konjsko vprego itd.). Skratka, potreben bo novi pristop in projektno timsko delo, saj Ljutomer mora postati mesto priložnosti in mesto veselih ljudi, ki jih medgeneracijsko povezuje ljubezen do sočloveka in do našega mesta. V takšnem okolju bi zaživel tudi hotel, v kolikor pa ne, pa bi bilo potrebno pripraviti strategijo za odkup in oživitev hotela, možnoVse generacije v Ljutomeru imajo ogromno potencialov, ki jih je potrebno prebujati in razvijati.

Mag. Olga Karba

Delujemo v treh smereh - družbeno dogajanje in turizem, vsebine za podjetja in mlade, mestno pritličje.

Ko se je izvajala obnova trga - čas pred nami - je življenje na Glavnem trgu zamrlo, tudi samostojni podjetniki, ki izvajajo dejavnost na Glavnem trgu so doživeli šok. Spremenile so se navade ljudi, trgovine so se premaknile na robu mest.

Zato smo v obdobju, ko nam je bilo zaupano vodenje občine, namenili veliko energije in časa temu vprašanju in stvari so šle na bolje. Ponudniki dejavnosti so se zelo potrudili, da se je začelo stanje pobirati nazaj v tire, ko je bil trg še zelen. Vztrajno se daleč pride. Kako naprej?

Upoštevamo, da se spreminjajo se navade in to vpliva na prostor. Na primer, če bi se vse večje trgovine, ki so danes drugod po Ljutomeru, preselile na ali ob Glavni trg, bi center bil nenehno poln, kot nekoč, ljudje bi imeli razlog da smo tam dnevno, a vračanje v preteklost ni realno razmišljanje. Danes stvari delujejo drugače in razmišljamo kako v novih razmerah delovati uspešno. Spremenil se je turizem, spreminjajo se načini kako delujejo podjetja, kako se nove ideje spravljajo v življenje.

Zato naša ekipa deluje v treh smereh:

I) družabne aktivnosti in turizem
Izdelali smo idejno zasnovo za ponovno ozelenitev Glavnega trga, vsako leto organiziramo, soorganiziramo ali podpiramo prireditve: Občina na prostem, Prleški sejem, Grossmanov festival, Martinovanje, Drsališče, Prižig lučk, Silvestrovanje. Naše Društvo za sr(e)čno skupnost postavi Božično deželo in daje možnost uporabe hišic vsem brezplačno, občina je dodatno nabavila stojnice in jih daje na razpolago za prodajo ročnih izdelkov, domačih dobrot in doma pridelane zelenjave.

Za prireditve, ki so v javnem interesu, se ne zaračunava najem.

Dodatno k temu podpiramo predloge za uvedbo animacijin delavnic za otroke večkrat tedensko.

Vse navedeno in predlagana ozelenitev, ki bo predmet razprave z občankami in občani, bo sigurno prispevala k še bolj pestremu dogajanju.

Pojavlja se zainteresirani kupec za hotel, katerega lastnik je Sava, in upamo ter po najboljših močeh podpiramo uspešen razplet. S potencialnim kupcem hotela vidimo priložnosti sodelovanja v smislu partnerstva na področju turistično informacijske dejavnosti in razvoju turizma. Potrebe obstajajo, ne samo vezane na poletni čas in jesen- na primer tudi večja podjetja v občini potrebujejo prenočitve za goste in dogodke.

II) vsebine za podjetja in mlade
Živ in ustvarjalen center mesta potrebuje poleg družbenih in turističnih aktivnosti, druženja in zabave tudi več poslovnih vsebin. Na primer tako imenovani coworking prostori za mlada podjetja in podjetnike ter druge poslovne dejavnosti prinesejo življenje v center, zato jih spodbujamo in sodelujemo z mladimi in obrtniki ter podjetniki pri razvoju rešitev.

III) mestno pritličje
Trgi so najbolj zanimivi, ko lahko ljudje pridemo v stik s čim več vsebinami v pritličju, da se vidi dejavnost. Glede tega bomo pomagali s spodbudami in predlogi do ponudnikov in lastnikov oziroma upravljalcev objektov na Glavnem trgu.

Andrej Vršič

Zanimivo postavljeno vprašanje; še bolj poživili in popestrili - še manj skoraj ne gre. Mestni center je s selitvijo glavnih institucij in zaprtjem trga za promet izgubil predmetnost za dnevni obisk občank in občanov. Iz okolice Glavnega trga so se odselile vse nujne institucije - pošta, banka, restavracije, nekdanja glavna trgovina Blagovnica več ni konkurenčna ostalim... Uvedene so modre cone, parkirišča so omejena.

Da bo trg spet bolj živ, moramo poskrbeti mi občani in občina kot institucija. V mestno jedro moramo z ugodnostmi in spodbudami nazaj pripeljati ponudnike, ki so nam občanom pomembni za vsakodnevno življenje, kajti koncerti ali zabave vsake tri mesece ne obudijo življenja.

Iskati je potrebno opcije, kako trg od pomladi do jeseni čimbolj zapolniti z dogajanjem, ki ga ni povsod drugje; bodimo drzni kot naši predniki - opera, balet ali simfonični koncert na našem Glavnem trgu! Poletni večeri s kinom na prostem, ulični teater... Zakaj bi se oklepali le enega sejma? Vinski sejem ali spomladanski sejem kulinaričnih dobrot z odprto kuhinjo... samo nekaj konkretnih idej za oživitev trga z dogodki, četudi menim, da trgu vdihnemo življenje domačini. Zakaj bi turist ob 16.00 popoldan na trgu pil kavo, če ne vidi tam sedeti nobenega domačina? Zakaj na trg ne postaviti turistične atrakcije v obliki vinske fontane? Bodimo ponosni na naše vino!

Tudi ozelenitev trga je bila zelo aktualna tema zadnjih nekaj dni... z manjšimi posegi, brez ponovnega razritja celotnega trga, bi bilo mogoče ozeleniti tudi kup betona, dodati vodno fontano za poletno ohladitev, zelenico... in predvsem odstraniti vse, kar je trenutno ne le propadlo (dotrajan vodnjak) temveč tudi nevarno za mimoidoče. Vse te ideje pa so možne le, če bomo tudi sami zahajali na trg in ga ohranjali živega!

Ljutomerski hotel definitivno vpliva na obuditev samega mestnega jedra; s svojo kavarno in slaščičarno, restavracijo in možnostjo malice med delavniki ter sprejemom turistov je vsekakor nepogrešljivi del naše občine.

Ljutomerski hotel mora ostati hotel in spet prevzeti svoje izvirno ter prepoznavno ime Jeruzalem. Polemika, ali lahko občina pomaga pri iskanju kupca in novega najemnika? Moj odgovor je »da«. Ali se poslužimo javnozasebenega partnerstva ali pa občina obnovi dotrajano kotlovnico in s tem privabi novega ponudnika hotelskih storitev. Majhen vložek glede na dodano vrednost hotela za našo občino, razvoj turizma in nenazadnje oživitev našega mestnega jedra. Tudi razvoj v smeri letnega pohodnišlkega in kolesarskega turizma v navezavi s sosednjimi občinami in termami ter stremenje k razvoju zimskega športno pripravljalnega turizma je edinstvena priložnost za nov zagon našega hotela, brez katerega si mesto Ljutomer ne zasluži naziva mesto.