Marija je kulturnica od glave do pete

Srečati se z Marijo Simonič iz Biserjan v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, ki je vse svoje življenje posvetila kulturi, zlasti likovni in kiparski umetnosti, ob tem pa tudi petju, je lepo doživetje. Tokrat jo je obiskala delegacija, ki so jo tvorili župan Miroslav Petrovič, direktorica občine uprave Melita Muhič, ter predsednica in članica Krajevne organizacije RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Cvetka Fiala in Rozina Kraner, saj so ji šli voščiti ob njenem 90. rojstnem dnevu. In to jo je zelo razveselilo, po izrečenih čestitkah in izročenih priložnostnih darilih, je sledila napitnica: »Kolko kapljic tolko let«, ki jo je vodil župan Petrovič. Ob obloženi mizi in dobri kapljici, je tekla sproščena beseda. Njena ohranjena bistrost duha je pripomogla, da smo izvedeli marsikaj iz njenega dolgega življenja.

Marija se je rodila v družini Golnar, 6. decembra 1928. leta v Sovjaku, kot je sama rekla, v župniji Sv. Jurij ob Ščavnici. Prva tri leta je obiskovala OŠ pri Sv. Duhu na Stari Gori. Ker se je s starši preselila v Biserjane, je OŠ končala pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Nekaj let je delala doma pri starših, ter se 1954 leta podala v Ljubljano, kjer se je pet let šolala v Šoli za umetno obrt, kjer je končala šolanje na kiparskem oddelku. Po vrnitvi iz Ljubljane v domači kraj, jo je takoj zaposlil tedanji ravnatelj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, Štukelj in je kot učiteljica delala vse do upokojitve leta 1991. V času dela na OŠ, je v Mariboru končala Višjo pedagoško šolo. Delala je kot likovni pedagog, po potrebi pa je tudi poučevala glasbeni pouk in vodila šolske pevske zbore.

Njene kipe najdemo tudi v Srbiji in Ameriki

Kljub družini, katero so tvorili mož Albin in hčerka Monika, sedaj ju razveseljujeta tudi vnuk Jakob Dizma in vnukinja Ana Marija, je vse svoje umetniške sposobnosti posvetila kiparski umetnosti. Njena kiparska dela krasijo okolje v številnih krajih po Sloveniji. Koliko kipov je ustvarila nam ni mogla povedati. Naštela pa je nekaj tistih, ki imajo častno mesto v okolju, kjer stojijo. Tako je ob 100-letnici kmetijskega šolstva v Sloveniji naredila Kip kmetice s košaro, ki je visok 2,2 metra in stoji pred Kmetijsko šolo v Mariboru. Dva kipa visoka 2,2 m je izdelala za Ljubljano in za tovarno Elrad v Gornji Radgoni. Njeni kipi stojijo tudi v domači občini, kot je kip Ivana Cankarja, v središču Sv. Jurija in Ivana Vuka Starogorskega na Stari Gori. Njene kipe pa najdemo tudi v Srbiji in Ameriki, veliko časa je posvečala tudi restavriranju, obnovi nabožnih kipov v kapelah in na obcestnih križih ipd.

Marija ni bila samo kiparka in slikarska umetnica, saj je veliko prostega časa namenila tudi petju. Kot je dejala, jo je ves čas spremljala pesem. Pred 37-timi leti je ustanovila skupino ljudskih pevk, ki nastopajo pod imenom Jürjevške ljudske pevke. Na njenem domu so se 32 let zbirale in vadile. S svojimi nastopi so obogatile mnoge dogodke v občini, kakor tudi širše. Pele so tudi v Mladenovcu v Srbiji. Pod njenim vodstvom, so v tem času izdale štiri CD-je, na katerih so posnete ljudske pesmi, ki jih pojejo. "Moram povedati, da sem vse talente, ki so me pripeljali do poklica in petja, podedovala pa starših. Po očetu, tudi po očetovem bratu, stricu Tomažu sem dobila smisel za kiparjenje in slikanje, po materi in očetu pa za petje", je še dodala slavljenka Marija.