V četrtek, 3. januarja, ob 12.47 so v naselju Stročja vas, v občini Ljutomer, našli topovsko granato, kalibra 75 mm, ostanek iz obdobja druge svetovne vojne. Granato je našel sprehajalec ob sprehodu med njivami.

Pripadnik Državne enote za varstvo pred NUS Vzhodnoštajerske regije je topovsko granato odpeljal v skladišče do uničenja.

Kot lahko razberemo na straneh Uprave RS za zaščito in reševanje, je na ozemlju Republike Slovenije veliko ostankov različnih neeksplodiranih ubojnih sredstev, ostalin prve in druge svetovne vojne, pa tudi vojne za Slovenijo. Med najdbami je največ ročnih bomb, različnih vrst streliva za pehotno orožje, vžigalnikov, protipehotnih in protioklepnih min ter letalskih bomb. Največja verjetnost, da bomo naleteli na neeksplodirana ubojna sredstva, je na območju severnoprimorske regije, kjer je med prvo svetovno vojno potekala soška fronta.

Vsa neeksplodirana ubojna sredstva so nevarna

Vsa neeksplodirana ubojna sredstva, tudi če so stara več kot 50 ali 100 let, so nevarna. Ob nepravilnem ravnanju z njimi lahko eksplodirajo in zanetijo požare, porušijo objekte, povzročijo hude telesne poškodbe ali celo smrt.

Med neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi najdemo sredstva, ki se zaradi različnih vzrokov niso aktivirala, in sredstva, ki so bila odvržena, namenoma nastavljena ali podtaknjena. Nanje največkrat naletijo gradbeni delavci in kmetje pri zemeljskih delih ali pri obnavljanju zgradb, pa tudi drugi ljudje pri različnih dejavnostih na območjih nekdanjih bojev.

Kaj so neeksplodirana ubojna sredstva (NUS)

Neeksplodirana ubojna sredstva so:

• eksplozivna sredstva, ki vsebujejo eksplozivne snovi: artilerijska zrna, topovske granate, protipehotne in protioklepne mine, letalske bombe, raketno orožje, morske mine, strelivo za strelno orožje, sredstva za iniciranje in detonatorji;
• posamezni deli sredstev, navedeni v prejšnji točki: telesa, vžigalniki in eksplozivna polnjenja;
• sredstva za povzročanje požarov: zažigalni izstrelki, bombe, granate ter druga sredstva in njihovi deli, ki so bili namenjeni povzročanju požarov;
• sredstva za signalizacijo, osvetljevanje in zadimljenje: pirotehnični izdelki in druga podobna sredstva;
• eksplozivni materiali: smodnik in razstreliva;
• kemična bojna sredstva, ki poleg eksploziva vsebujejo bojne strupe.

V Sloveniji so najpogosteje najdeni:

• ročne bombe,
• topovski izstrelki,
• minometne mine.

Kako ravnamo, če najdemo neeksplodirano ubojno sredstvo ali podoben sumljiv predmet

Predvsem je pomembno, da:

• se ne ustrašimo, ostanemo prisebni in ne povzročamo panike. Od navzočih zahtevamo, da se mirno umaknejo z nevarnega območja;
• preprečimo dostop do predmeta, in sicer tako, da zavarujemo kraj najdbe in postavimo opozorilni napis ali kako drugače opozorimo na nevarnost;
• otrokom onemogočimo dostop do kraja najdbe;
• se predmeta ne dotikamo, ga ne prestavljamo ali razstavljamo. Že najmanjša količina eksploziva lahko povzroči hujšo telesno poškodbo ali celo smrt;
• kraj, kjer je nevarni predmet, zapustimo po isti poti, po kateri smo do njega prišli;
• v bližini kraja, kjer je nevarni predmet, ne kurimo ognja in ne uporabljamo zažigalnih sredstev;
• o najdbi nevarnega predmeta čim prej obvestimo center za obveščanje na telefonsko številko 112 ali policijo na številko 113. Pri tem sporočimo čim več podatkov o kraju najdbe in najdenem predmetu;
• ob klicu na številko 112 ali 113 posredujemo podatke:
  kdo kliče,
  kje je (kraj najdbe),
  kaj je našel,
  kakšen je predmet (opis predmeta),
  ali so ogroženi ljudje in živali.

Mesta najbolj pogostih najdb NUS v Republiki Sloveniji

foto: arhiv URSZR