27. januar - Dan spomina na holokaust
Slovesnost v Ljubljani že to nedeljo, 20. januarja
Spominska plošča žrtvam holokausta nad Romi in Sinti v Murski Soboti
27. januar je vsakoletni Svetovni dan spomina na žrtve holokausta. Z resolucijo 60/7 ga je na svojem zasedanju 1. novembra leta 2005 proglasila Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov. Na ta dan je leta 1945 ruska Rdeča armada osvobodila največje nacistično taborišče smrti Auschwitz - Birkenau na Poljskem. Glavni cilj nacistične Nemčije je bilo iztrebljenje evropskih Judov (Židov), ki so jih sistematično stradali, gnali na prisilno delo, zastrupljali v plinskih celicah in jih tako pozneje v krematorijih sežgali od 5 do 6,5 milijona. Judje imenujejo holokaust shoah.
Tako bo Koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja, ki deluje v okviru ZZB za vrednote NOB Slovenije, v nedeljo, 20. januarja 2019 s slovesnostjo obeležil mednarodni Dan spomina na holokavst. Na ta dan se poklonimo vsem žrtvam nacizma in fašizma, ki so trpele v koncentracijskih taboriščih zločinskih režimov. Posebej pa na vse slovenske taboriščnice in taboriščnike, pregnance in ukradene otroke. V taboriščih je med II. svetovno vojno trpelo preko 60.000 ljudi iz Slovenije, preko 12.000 pa so jih zločinci s svojim ravnanjem pomorili.
Na slovesnosti v Centru urbane kulture (Kino Šiška) v nedeljo, 20. januarja ob 11. uri, bo slavnostna govornica zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani, dr. Maca Jogan, ki je bila tudi sama rojena v Arbeitszwangslagerju v Lössnitzu. Na slovesnosti bodo nastopili številni ustvarjalci: Mija Pungeršič, plesalka na vozičku, plesalec in koreograf Branko Potočan, na harmoniki Marko Brdnik, Godalni orkester glasbene šole Moste - Polje z dirigentko Ksenjo Trotovšek Brlek, pevka Ditka, Nejc Jemcin Tone Habjan ter recitatorji Maša Kavčič, Lina Potočki Vozny, Urban Pipan in Anže Škofic.
K temu dodajmo, da je v času 2. svetovne vojne na področju nekdanje Kraljevine Jugoslavije bila ustanovljena Nezavisna država Hrvatska, kjer je delovalo edino tovrstno koncentracijsko taborišče na Balkanu v Jasenovcu (vasi Jasenovac, Bročica, Krapje, Versaj, Uštica ter Ciglana, kjer je deloval krematorij). Za otroke je bilo taborišče v Sisku, za ženske v Stari Gradiški. V tem taborišču so načrtno ubijali Srbe, Hrvate (protifašiste in partizane), Jude (Žide), Rome in Sinte (v vasi Uštica okrog 17 tisoč) in Slovence. V spominskem parku Jasenovac danes obstoji poimenski spisek 69.843 žrtev, a nekateri dandanes trdijo, da temu ni tako ter da koncentracijsko taborišče v Jasenovcu ni obstajalo.
