Vloga ZDA in kartografa Douglasa W. Johnsona

18. januarja 1919, po koncu prve svetovne vojne, se je pričela Pariška mirovna konferenca. In prav sto let pozneje, 18. januarja 2019, je izšla monografija »Prekmurje v vrtincu Pariške mirovne konference 1919« izpod peresa dr. Uroša Lipuščka. Monografijo in njeno vsebino so predstavili na kulturno-zgodovinskem večeru v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti.

Za uvod bogatega kulturno-zgodovinskega večera je zaigrala Marko banda iz Beltincev, ob glasbenikih pa je zapela Tjaša Šimonka. Množico obiskovalk in obiskovalcev je pozdravil ter napovedal letošnje slovesne in spominske prireditve nekdanji slovenski predsednik, prekmurski rojak Milan Kučan, ki predseduje Iniciativnemu odboru za pripravo aktivnosti ob 100. obletnici priključitve Prekmurja k matičnemu narodu. Ob tem so bili prikazani tudi odlomki iz dokumentarnega filma (na sporedu bo za širšo javnost avgusta letos !) »Za Prekmurje gre !«. O dokumentarnem filmu je pripovedoval ustvarjalec filma Štefan Celec iz Murske Sobote.

Sledila je predstavitev monografije »Prekmurje v vrtincu Pariške mirovne konference 1919«, ki je izšla v 500 izvodih. Natisnila jo je tiskarna Januš v Ljubljani. Pogovor s pisci je vodil Marjan Šiftar, podpredsednik uprave Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija (s sedežem v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih), ki je pripravila kulturno-zgodovinski večer. Najprej je o delu govorila dr. Klaudija Sedar kot urednica monografije, za njo pa še pisatelj Dušan Šarotar, ki je za monografijo napisal uvodni esej z naslovom »Pesniki, vojaki in kartografi«. V njem je zapisal tudi: »... S kančkom zgodovinske ironije in vrednostne distance bi lahko rekli, da je bil obmurski svet že od nekdaj postmoderen, še preden je postal zares moderen. Torej vse tisto, kar so bili doslej tukajšnji razvojni defisciti in hendikepi, bi lahko zdaj postale končno naše komparativne prednosti, če se izrazimo nekoliko vulgarno. Kultura, umetnost, znanost, dediščina in tradicija, varovanje narave, so naše edino naravno bogastvo, s katerim bomo edino lahko stali in obstali...«

Sledila je predstavitev monografije, delo, ki ga je avtor dr. Uroš Lipušček posvetil pokojnemu kolegu in prijatelju iz Prekmurja, mag. Francu Kuzmiču. Knjiga je del programa Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije ob proslavljanju 100. obletnice priključitve Prekmurja k matični domovini. V obsežnem delu na 149 straneh je podrobno predstavljena vloga ZDA in kartografa, majorja Douglasa W. Johnsona, kot tudi mnogih drugih udeležencev Pariške mirovne konference 1919, pri določanju slovenskih (prekmurskih) mej. Med slednjimi je citiran znanstvenik Mihajlo Pupin, ki je zapisal med ostalim: »...Slovenci zaslužijo našo zahvalo in zaščito bolj kot katerikoli majhen narod. V Združenih državah živi približno tristo tisoč Slovencev, ki so med našimi najboljšimi državljani. Znani so kot dobri delavci, posebej kot odlični mehaniki...«

Pred zaključkom kulturno-zgodovinskega večera je množico udeleženk in udeležencev pozdravil še Janez Horvat v imenu Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti, zahvalo vsem akterjem tokratnega izredno uspelega srečanja pa je izrekel Ernest Ebenšpanger, predsednik uprave Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija (UŠF).