Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Enako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa.

Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine. Kot je običaj ob takšnih priložnostih, je župan tudi tokrat z zlatoporočencema nazdravil s Trojiško penino, ki izhaja iz hiše županovih staršev. Civilnemu obredu je sledil cerkveni, katerega je, ob zahvalni sv. maši, opravil pater Damjan, ki jima je pripravil lepo pridigo, v kateri je pohvalil njuno zvestobo drug drugemu in lepi tudi verski, vzgoji njunih otrok. Kot je dejal je trden zakon, če je med njima ljubezen in zaupanje. Po blagoslovu vina je z njima nazdravil in jima zaželel še veliko lepih let skupnega zakonskega življenja ter srečanj s svojimi najbližjimi. Kakor župan, tako je tudi pater zakoncema ob čestitki izročil spominsko darilo.

Zofija, ki se je rodila 13.5.1951 v Črmljenšaku, je bila zaposlena le nekaj let, nato pa se je posvetila družini v kateri so se rodili štirje otroci: Zdenko, Drago, Sabina in Silvo, ki so ju obdarili z vnuki Klemenom, Matijem, Dragom in Julijo. Karel, rojen 30.10.1944 na Vanetini je bil vseskozi zaposlen v kovinski industriji, zadnja leta pred upokojitvijo pri podjetniku Edvardu Fekonji v Nadbišcu. Zakonca sta začela skupno življenje iz nič. Z veliko odrekanja, sta si na zemlji ženinih staršev zgradila dom, kjer sedaj uživata jesen življenja. Srečna sta, da z njima živi sin Silvo, ki jima je vedno v pomoč. Veliko zadovoljstvo jima je, da ju otroci z družinami radi obiskujejo. Ker sta še pri močeh sama skrbita za dom. Ob tem pa sta bila tudi družbeno aktivna, predvsem v DU Sv. Trojica. Zofija rada poje, zato se je priključila skupini ljudskih pevk, ki pojejo v okviru DU Sv. Trojica. Karel pa je pravi veseljak. Kako tudi ne, ko pa se je celo življenje posvetil muziki. S svojo harmoniko je razveseljeval, to počne še danes, goste na veliko gostijah in praznovanjih rojstnih obletnic, tudi godov, kot je bila včasih navada.

Ob pogovoru sta nam povedala zanimivost, v kakem vremenu je potekala prva poroka. Ko so šli k poroki je močno snežilo, tako je bila okolica bela, skozi noč pa je zapadlo več kot pol metra snega. Zanimivo je tudi to, da se je Zofija poročila nekaj mesecev pred polnoletnostjo, zato je morala dovoljenje za poroko, s podpisom dati njena mama Alojzija. Na vprašanje, kaj ju je vezalo toliko let v zakonu sta pa dejala: »Ob sklenitvi zakona sva si obljubila zvestobo zato, da je ne bova prelomila. Zakonu pa so dajali moč ljubezen, zaupanje, medsebojna pomoč in družina, to so bili najini otroci.«

Foto: Ludvik Kramberger