Človek je v zadnjih 100 letih po svetu uničil več kot 64% mokrišč

Ob letošnjem 2. februarju, Svetovnem dnevu mokrišč, ki ga vsako leto obeležujemo v okviru Ramsarske konvencije o mokriščih, je poudarjena vloga mokrišč pri blaženju podnebnih sprememb. Kljub vedno večjemu zavedanju kako pomembno vlogo imajo mokrišča, jih še vedno uničujemo in spreminjamo. Človek je v zadnjih 100 letih po svetu uničil več kot 64% mokrišč. »V Sloveniji imamo še vedno mokrišča ohranjena ob nekaterih rekah in v poplavnih ravnicah, na kraških poljih in na visokih planotah, ki znatno prispevajo k poplavni varnosti, zalogam pitne vode in imajo pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb, zato jih moramo posebej pazljivo varovati«, poudarja minister za okolje in prostor Jure Leben. V okviru Podnebnega sklada so v letu 2019 zagotovljena tudi sredstva za ohranjanje, obnavljanje in preudarno rabo mokrišč, in sicer v višini 3 mio EUR.

Z ohranjanjem mokrišč ohranjamo številne ekosistemske storitve

Mokrišča so del porečij in povodij ter so vključena v načrte upravljanja voda (NUV). Mokrišča so pomembna zlasti pri blaženju poplavnega vala, bogatenju podtalnice in zagotavljanju zalog pitne vode ter prečiščevanju odcednih voda, so pomembna območja biotske raznovrstnosti in privlačna turistična destinacija. Z ohranjanjem mokrišč ohranjamo številne ekosistemske storitve, ki jih ta zagotavljajo in s tem tudi vzdržujemo delovna mesta, ki so za to potrebna. Mokrišča so pomembni del programa upravljanja območij Natura 2000 in programov upravljanja zavarovanih območij. Z zmanjševanjem posledic neurij, blaženjem sušnih obdobij in shranjevanjem ogljika so mokrišča ključni dejavniki pri obvladovanju podnebnih sprememb. Kot primer vzemimo soline, antropogeno mokrišče, ki nam zagotavlja sol. To je tudi območje z bogato biotsko raznovrstnostjo in specifično infrastrukturo, kar vse služi tudi za namene turizma in izobraževanja, istočasno pa zagotavlja tudi številna delovna mesta za lokalno prebivalstvo.

Mura je vir in osrednja povezovalna nit življenja v obmurski pokrajini

Vsekakor ima ta potencial tudi reka Mura s številnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, z mrtvicami ter z reko povezanimi poplavnimi gozdovi (logi). Ti ekosistemi so pomembno biotsko območje v evropski mreži Natura 2000. Najdemo jih v poplavni ravnici Mure, zlasti v njenem osrednjem in spodnjem delu. Z ustanovitvijo Biosfernega območja Mura bodo bolje povezani predvsem gospodarski (vodnogospodarski gozdarski, kmetijski, turistični) sektor ter okoljski oz. naravovarstveni sektor. Skupaj z lokalnimi skupnostmi bodo poskrbeli za trajnostno upravljanje in razvoj območja. Pri ohranjanju mokrišč imajo namreč pomembno vlogo lokalni prebivalci. Na eni strani so z reko povezani in z njo živijo, na drugi strani se morajo braniti pred vedno pogostejšimi izrednimi vremenskimi dogodki. Pri tem jim ohranjena ali obnovljena obmurska mokrišča znatno pomagajo. Skrbimo, da bodo mokriščni ekosistemi ostali zdravi, saj bomo le tako ohranili njihove ekosistemske storitve in izboljšali kakovost življenja ljudi ob reki. Tudi minister Leben se zaveda, da je Mura vir in osrednja povezovalna nit življenja v obmurski pokrajini. »Človek in narava sta z roko v roki oblikovala in skrbela za to pokrajino. Reka je oblikovala značilno podobo, hkrati pa se je ohranila izjemna biotska raznovrstnost z bogastvom vrst in habitatov varovanih z nacionalno kot tudi evropsko zakonodajo. Svojevrstno pokrajino, ki jo gradijo ohranjena reka, mokrišča, obsežni poplavni gozdovi in značilna kmetijska krajina, bogati tudi izjemna kulturna dediščina,« je povedal minister ob podelitvi UNESCO MAB certifikatov županom in županjam občin novo ustanovljenega Biosfernega območja Mura in poudaril, »da hidroelektrarn na Muri ne bo.« Minister Leben bo predlagal tudi ukinitev Uredbe o koncesiji za rabo vode in proizvodnjo električne energije na Muri.

V naslednjih dnevih se bodo na ramsarskih lokalitetah in ostalih pomembnih mokriščih v Sloveniji odvijale številne aktivnosti, s katerimi bomo opozorili na vlogo in pomen teh mokrišč za boljšo prihodnost lokalnih okolij ter trajnostni razvoj Slovenije, ki temelji na ohranjeni naravi. Slovenija je s skoraj 38% ozemlja vključenega v omrežje evropsko pomembnih habitatov in vrst (Natura 2000) vodilna v EU. Zato moramo poskrbeti, da bomo našo biotsko raznovrstnost ohranili in do 2030 obrnili trend upadanja v trend rasti.

20. Mednarodni pohod ob Muri

Tabrih - Društvo za ohranitev naravne in kulturne dediščine vabi na že 20. pohod ob Muri (po Svetovnem dnevu mokrišč, 2. 2. ob 9h) z namenom mokrišča ob Muri vpisati na seznam lokalitet varovanih po konvenciji podpisani v Ramsarju. Leta 2006 je akcija ozaveščanja s pohodi ob Muri dobila mednarodni značaj in ker se lokacija pohoda vsako leto spreminja, bo letošnji pohod ob mejni Muri v Avstriji s startom na glavnem trgu v Radgoni. Dogodek bo obeležen v 5 jezikih, saj pri njem sodelujejo prostovoljci iz 4 držav. Pozdravni nagovor bosta imela oba župana sosednjih mest in naravovarstveniki iz vseh 4 držav. Na pohod pride običajno 400 in več pohodnikov.

Podrobnosti v vabilu.