Slovenci ne poznamo pravega pomena mokrišč

Ob svetovnemu dnevu mokrišč, ki ga vsako leto obeležujemo 2. februarja, nas Svetovna organizacija za naravo WWF opozarja na nevednost o njihovi vlogi v našem vsakdanjem življenju. Od leta 1971, ko se je 168 držav v Iranskem kraju Ramsar s podpisom konvencije zavezalo k zaščiti, smo jih do danes uničili že 30%. To le potrjuje, kako zelo malo vemo o njih in kako slabo se zavedamo njihovega pomena za naše preživetje.

Letos WWF osvešča prav na to temo, saj so mokrišča pomemben element prilagajanja podnebnim spremembam, katerih priča smo skozi čedalje bolj ekstremne vremenske vzorce tudi v Sloveniji. Mokrišča so poleg izjemne biotske raznovrstnosti pomembna tudi zato, ker nas ščitijo pred poplavami, prečistijo vodo, skladiščijo toplogredne pline, zagotavljajo naravne vire kot so les in ribe hkrati pa predstavljajo tudi priložnost za rekreacijo in razvoj trajnostnega turizma.

Slovenija se ponaša s tremi območji zaščitenimi z Ramsarsko konvencijo - Cerkniško jezero, Škocjanske jame in Sečoveljske soline. Kot je razvidno iz Analize koristi zavarovanih območij v Sloveniji, ki jo je pripravil WWF Adria, je ozaveščenost Slovencev glede dobrobiti, ki jih prinašajo mokrišča na zelo nizkem nivoju. V analizo so bile vključene Sečoveljske soline, ki skupaj z ostalimi zavarovanimi območji predstavljajo kar 13,9% območja Slovenije. Kljub temu, da vemo, kako zelo pomembno je varovanje narave, pa v primeru mokrišč ne vidimo vseh priložnosti za razvoj, ki jih le-ta predstavljajo.

Poleg treh območij, zaščitenih z Ramsarsko konvencijo, imamo Slovenci tudi del t.i. Evropske Amazonke; Mura skupaj z Dravo in Donavo namreč predstavlja območje izjemne biotske pestrosti, katerega je potrebno primerno zaščititi. 16 županov pomurskih občin je prejšnji teden prejelo UNESCO certifikate za Biosferno območje Mura, kar potrjuje izjemnost pokrajine ob naši največji nižinski reki. Ob tej priložnosti je minister za okolje Jure Leben ponovil zavezo iz koalicijske pogodbe, da v tem mandatu hidroelektrarn na Muri ne bo, kasneje pa na socialnih omrežjih še dodal, da bo vladi predlagal ukinitev Uredbe o koncesiji za rabo vode in proizvodnjo električne energije na reki Muri. V WWF te namere pozdravljamo in s kampanjo Rešimo Muro! stremimo k dolgoročni zaščiti reke.

"Mura je del evropske naravne dediščine, kot tako jo lahko primerjamo s svetovno znano Postojnsko jamo. Ko vidimo edinstveno biodiverziteto Mure, si preprosto želimo zaščititi enega zadnjih zdravih rečnih habitatov za naslednje generacije. Zavrnitev hidroelektrarn na Muri, katero je izrazil minister Leben je jasno sporočilo ljudem v regiji in sosednjih državah, ki se že leta trdo trudijo, da zaščitijo to reko" - tako ministrovo odločitev pozdravlja Arno Mohl, WWF programski direktor Mura-Drava-Donava.

Eden glavnih zaključkov nedavno objavljene Analize dobrobiti zavarovanih območij (PA-BAT) v Sloveniji, je pomembnost ohranjene narave za trajnostni turizem, še posebej v povezavi z bogato kulturno dediščino, ki jo premore Slovenija. Namen analize, kot tudi Biosfernega rezervata na Muri, je spodbujanje priložnosti za lokalno gospodarstvo in zaposlovanje v zavarovanih območjih. "Samo park Škocjanske jame je lani obiskalo 184.000 obiskovalcev, število turistov se vztrajno veča tudi na Cerkniškem jezeru kar je dokaz, da imajo ljudje radi neokrnjeno naravo in hkrati izjemna priložnost za osveščanje o njihovem pomenu ter spremembo mišljenja, da teh močvar, polnih komarjev res nihče ne potrebuje." Leon Kebe, predstavnik WWF v Sloveniji.