Tamara Vogrin – Tara predstavlja Obraze

Le redko se v avli in galeriji Kulturnega doma v Gornji Radgoni zbere toliko ljubiteljev kulture in umetnosti, kot je to bilo tik pred kulturnim praznikom slovenskega naroda, ko je na sporedu bilo odprtje razstave ugledne domače likovne umetnice Tamare Vogrin - Tare. Odlična slikarka, ki se je v svoji Gornji Radgoni, kot začetnica, takrat študentka Tehniške fakultete v Mariboru, prvič predstavila s svojo razstavo leta 1997, se tokrat predstavlja z razstavo portretov "Obrazi", vse skupaj pa posveča svoji pokojni sestrici Barbari Filipič. Tokrat so na ogled zlasti portreti mladih domačih deklet, med njimi pa je tudi avtoričin sin Bor. Čudovita razstava, katera je že ob odprtju navdušila množice obiskovalcev, bo v radgonskem hramu kulture na ogled do konca marca, nato pa jo bodo za dva meseca, tam do junija, prenesli še v sobane srednjeveškega negovskega gradu.

Na odprtju razstave, kar je skupaj z avtorico Taro storil domači župan Stanislav Rojko, sta ob njem prisotne pozdravili tudi Tatjana Kotnik Karba, direktorica Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, in avtorica Tara. Kot je dejala ji od roke bolj gre čopič kot govorjenje, zato se je samo zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je lahko ustvarila še eno čudovito razstavo, še posebej svoji družini. O sami razstavi in avtorici pa je spregovorila umetnostna zgodovinarka Petra Urek, ki je med drugim dejala, kako je Tamara že od samega začetka svojega likovnega izražanja pokazala zanimanje za upodobitve oseb, tako realnih kot imaginarnih. Rada se je igrala z raznimi slikarskimi tehnikami, slikala je na platno, svilo, uporabljala reliefno tehniko in slikala na keramiko. "Pri upodobitvah bajeslovnih, antičnih boginj in vil je čarobni svet lucidno upodobila z večplastno tehniko nanašanja barv, kjer se je bolj osredotočila na sam objekt, s časom pa je svoj stil začela nadgrajevati z nadrealističnimi elementi in zašla v svet domišljije, sanj in imaginarnega sveta", je med drugim dejala Urekova.

Tokratna razstava v Gornji Radgoni je njena druga serija razstave Obrazi. Prvo serijo je Tamara razstavila v Mariboru, Ljubljani in Gornji Radgoni, bila pa je tudi izven naših meja, med drugim v Londonu. Njene slike akrili na platnu so bili portreti naslikani z abstraktnimi elementi, velikih formatov. "V zadnjih letih se je Tamara Vogrin postopoma začela premikati in oddaljevati od abstraktnega slikanja; pričela je novo fazo, ki se dotika in spogleduje s fotorealizmom, s smerjo, ki se zadnje čase spet zelo intezivno pojavlja na svetovni umetniški sceni. Fotorealizem se je v 60 letih 20. stoletja pojavil v Ameriki, kot reakcija ameriškemu abstraktnemu ekspresionizmu, za katerega so bile značilne predvsem enkratnost, spontanost in neposrednost. Natančnost in skrbno izdelan slikarski posnetek resničnosti, katere podlaga je fotografija postane temeljni koncept fotorealizma. Začetniki ameriškega fotorealizma Chuck Close, Richard Estes, Audrey Flack postanejo in se zapišejo v umetnostno zgodovino kot pionirji te smeri. Fotorealizem se v zadnjih letih ponovno kaže v velikem zamahu na mednarodni umetniški sceni, predvsem zaradi projektov, ki so se iz Prage, Zuricha, iz Monaka s pomočjo razvpite newyorške galerije Bernarducci Meisel Gallery spet preselili v sam popek fotorealizma, v New York", je dejala recenzentka Petra Urek.

Tokrat predstavljeni portreti ki so na ogled v Gornji Radgoni, so slike velikih dimenzij naslikane s tehniko olje ali akril na platnu. Kot vsi fotorealisti, si je tudi sama Tara pomagala z lastnimi fotografijami objektov, ki že od 70-ih let naprej burijo duh umetnostnih zgodovinarjev. "Tamara Vogrin je osebe, ki so naslikane upodobila v tipični hiperrelaistični ali fotorealistični maniri, modele razen Kate Moss in Friede Khalo, je izbrala iz sebi znanega subtilnega, bljižnjega sveta, prijateljev, sorodnikov in znancev. Prijateljici Jasmini Rokavec, ki je posnela fotografijo Kubanke s cigaro se zahvaljuje za fotografijo po kateri je naslikala sliko z naslovom Havana. Fotorealistični portreti Tamare Vogrin prinašajo v Gornjo Radgono svežino, energijo, ob pogledu nanje ti zastane dih. Virtuozna natančnost, kompozicijska dorečenost in neverjetno barvno poigravanje njenih slik kaže na slikarsko zbranost, zrelost in vztrajnost. Umetniške Tamarine stvaritve so nas ponovno presenetile in neverjetno očarale", je dejala Petra Urek, ki je svoj nagovor zaključila z mnenjem Oscarja Wilda, ki je v svojem delu Slika Doriana Graya zapisal, "Vsak portret, ki ga slikaš z občutkom, je portret umetnika, ne modela."