Zapeljevanje je igra. Ljubezen pač ni.

Se spomnite mogoče osnovne šole? Če je katera deklica bila všeč nekemu fantu, so se tudi drugi začeli zanimat za njo. Nekakšen čredni nagon, ne da? Niti ni bilo pomembno, ali je bila lepa ali ne. Mogoče je izločala nekakšen vonj, ki je enostavno privlačil predstavnike moškega spola, kdo ve? Zanimivo, da vse te lepotice pozneje zbledijo in v ospredje pridejo druga dekleta, ki so veljale prej za sive miške. Redkokateri uspe obdržati svojo lepoto in privlačnost mnoga leta. Kar se tega tiče, ne pišem iz lastnih izkušenj... Nikoli nisem bila najbolj oblegana in priljubljena punca v razredu. Bila sem piflarka in sem fante zanimala samo takrat, ko je šlo za test iz matematike in fizike.

Časi so se spremenili, želje moških, ki so nekoč bili fantje - tudi. Ne bom vam razlagala pravljice o grdem račku, ampak vam povem, da sedaj bolj razumem moške. Ne bom pa trdila, da oni bolj razumejo mene.

Neil Strauss v knjigi »Igra« opisuje različne tehnike zapeljevanja žensk. Poleg klasičnih metod, ki vključujejo vabilo na pijačo ali na ples ter dajanje komplimentov obstajajo čisto drugačne metode, ki imajo na koncu prav enak učinek: ženska si želi tega moškega. »Ko pristopiš k skupini, je najpomembnejše, da ignoriraš žensko, ki jo želiš, in pridobiš na svojo stran njene prijatelje. Če je tarča privlačna in navajena, da se moški slinijo okoli nje, jo mora zapeljevalec zainteresirati tako, da navidezno njeni čari nanj ne vplivajo. To stori z nečim, ki se imenuje neg. Ni pa kompliment in ni žalitev, je nekje vmes - naključna žalitev ali dvoumen kompliment. Namen tega je, da se ženski omaja samozavest, medtem ko aktivno izkazujemo, da se zanjo ne zanimamo - tako, da na primer rečemo, da ima na zobeh šminko, ali ji ponudimo žvečilni gumi, ko neha govoriti.«

Vsaj neporažena, to je že napredek...

Ta trditev je bila zame svoje vrste razodetje. Večkrat sem bila v podobnem položaju in sem mislila, da je nekaj narobe z mano. Ugotovila sem ravno obratno. Neštetokrat sem imela zaradi tega pokvarjen dan, ker nisem znala pravilno reagirati. V zadnjih letih mi uspeva iz teh besednih dvobojev priti kot zmagovalka ali vsaj neporažena. Tako deluje priučena samozavest. Prišla sem celo tako daleč, da sama izzivam ljudi tako moške kot ženske in se ne bojim njihovih odgovorov.

Po domače povedano meni včasih moški, včasih tudi ženske nekako hočejo podrezat krila, da ne bi tako visoko letala. Zanimivo, da druge navadno pustijo pri miru, niti na pamet nikomur ne pride, da bi drezali v njih. Prej se jim zasmilijo, da bi to sploh počeli. Mene pa nekako vsi radi dražijo in potem prav uživajo v tem, če jim bo uspelo me spraviti ob živce. Sem vedno v stanju pripravljenosti, zato jim to ne uspeva zlahka.

V svojih zapisih ciljam na skupino moških z normalno količino testosterona. Lahko se z mano strinjate ali pa ne. Včasih se moji zaključki nekaterim ljudem zdijo smešni in za lase privlečeni, lahko jih kritizirajo in z njimi ne strinjajo, ampak vseeno berejo, kar me zelo veseli.

Ne morem, da ne bi omenila svojega najljubšega pisatelja F. M. Dostojevskega »Jaz pišem samo zase in še enkrat in za vedno izjavljam, da četudi pišem tako, kot da nagovarjam bralce, je to zgolj videz, ker pač tako laže pišem. Sicer pa še tole: zakaj, čemu pa bi sploh rad pisal? Če ne gre za publiko, bi se verjetno vsega skupaj lahko spominjal samo v mislih in ne bi prelival na papir? Res je, gospoda, a na papirju bo vse skupaj videti nekoliko bolj slavnostno. Nekoliko bolj sugestivno bo, ostrejša bo sodba nad sabo, boljši slog. Poleg tega pa mi bo zaradi pisanja resnično nekoliko odleglo.« Mogoče ste opazili, da sama tudi uporabljam takšen slog in se pogovarjam z morebitnimi bralci, prosim jih za mnenje, opravičujem se za svoje napačne sodbe.

Lepa dekleta imajo rade barabe...

Kdo ne pozna tega reka? A ste se kdaj vpraševali, zakaj je tako?

Kot pravi Chris Bell "Pomislite, kdaj je Brad Pitt postal slaven? V filmu Thelma & Louise, kjer jima je kot socialni izmeček ukradel ves denar in ju pahnil v brezno obupa." Jasno, pravi ‘bad guy', po katerem ženskam želja ne usahne niti, ko odrastete. Briga vas, če vam ta ‘bad guy' potem servira petminutni seks in niti ne kompenzira z oralno strežbo, ampak raje le pomaha v slovo in vas pusti tam polne vprašanj in dvomov. Vam povem, zakaj?"

Če bi brali knjige o evolucijski teoriji, bi lahko razumeli, zakaj so ženskam po navadi všeč nesramneži, moški z obiljem testosterona, ki znajo poskrbeti zase in za nadaljevanje svojega roda. Odgovor na to vprašanje je, da si ženske iščejo najboljše gene, gene od tistih moških, ki bodo zmagali v »bitki življenja«.

Nekateri dobri fantje namerno skrivajo svoje dobre lastnosti in v svoj odnos vnašajo nekaj »barabinskega«, ker vedo, da se jim potem dekleta ne bodo mogla upreti. Ta teorija drži tudi obratno. Sama sem jo preizkusila na lastni koži. Ko sem se začela obnašati kot »poredna«, sem dobila ogromno občudovalcev, čeprav se na meni ni spremenilo absolutno nič. Narejena vzvišenost, priučena samozavest, svojeglavost, oster jezik in poreden blesk v očeh...

Zapeljevanje in ljubezen

Zapeljevanje je samo igra. Dokler stvar ne postane resna. Dokler se v igro ne vmeša ljubezen. Ta prava. Kdaj pa vemo, da smo zaljubljeni?.. Ko se zbudimo in zaspimo z mislijo na to osebo ali nam naenkrat postane nerodno, ko smo v njeni bližini, čeprav jo tako in tako ves čas iščemo. Če ne boste tega opazili vi, bodo zagotovo drugi. Izžarevali boste svetlobo in s tem privabljali druge predstavnike nasprotnega spola. (se spomnite začetne zgodbe o osnovni šoli?)

O ljubezni je že toliko vsega napisanega, da je skoraj nemogoče napisati nekaj novega. Dejstvo je, da ne moreš skriti, če si pijan ali če si zaljubljen. Joel Kramer je o ljubezni povedal naslednje: »Domišljamo si, da bo ljubezen trajala večno. A ljubezen ni takšna. Je energija, ki prosto teče in odide, ko se ji zljubi. Včasih ostane vse življenje, drugič le za sekundo, ker vas naredi občutljivejše. Vendar se tudi ne čudite, ko odide. Bodite srečni, da ste imeli priložnost izkusiti jo.« Nekateri te možnosti nimajo, ker se to ne dogaja vsem. Lahko vse življenje živite z nekom, in niste nikoli bili zaljubljeni vanj. Dolgoročno gledano to niti ni toliko slabo, pomembno je, da imate svojega partnerja radi in ga spoštujete.