Prikaz tradicionalnih etnografskih likov
Mistična ptujska dežela je ob kurentih pisana tudi z drugimi tradicionalnimi etnografskimi liki. V sklopu prikazov tradicionalnih etnografskih pustnih likov so se v nedeljo predstavili pokači, rusa in kurent. V naslednjih dneh, do 4. marca, se bo predstavilo še deset likov, ki pa jih bodo vsak dan spremljali kurenti. Prikazi likov na Mestnem trgu predstavljajo izjemno pašo za oči in nepozabno doživetje za otroke.
Predstavili so se:
Pustni pokač je tradicionalni pustni lik, ki med prvimi pustnimi liki oznanja začetek pustnega časa. Po tradiciji, že v noči takoj po svečnici, fantje in možje zavihajo težke biče, ki so jih v predpustnem času skrbno spletli iz konopljinih vrvi in rafije. Z glasnimi poki bičev, ki se razlegajo v zimsko noč, oznanjajo čas pustnega veseljačenja. Pustni pokači se v pustnem času pridružijo nastopom drugih pustnih likov, Njihov obisk prinaša srečo in blagostanje ter po tradiciji preganja temne sile in zle duhove.
Rusa je pustna žival, s katero pustne šeme želijo plodnost in zdravje pri konjih ter drugi živini. Poznajo jo v Sloveniji in skorajda po vsej Evropi. Na našem območju ruso najpogosteje srečujemo po vaseh na Ptujskem polju, kjer se njena nosilca skrijeta pod leseno ogrodje s ponjavo iz vrečevine. Spredaj je lesena glava, opeta z ovčjo kožo, z gibljivo ali kar prosto visečo spodnjo čeljustjo in jezikom, zadaj pa rep. Pod njim visijo napihnjeni svinjski mehurji, ki predstavljajo moda. Na hrbtu je pritrjena še lutka iz cunj. Male dvonoge ruse, kjer je pod ogrodjem samo en človek, so v manjšini.
V Markovcih so jih ponovno oživili v devetdesetih letih na podlagi arhivskih zapisov iz leta 1867. Drugačni sta dvonogi rusi v Podlehniku in Leskovcu v Halozah: nosilec si ju nadene tako, da zgornji del telesa predstavlja tudi jezdeca. Ruse spremljata gonjač z bičem in pobirač s košem za darove. Hodijo od hiše do hiše, kjer rusa uganja številne norčije, je neubogljiva, hlasta po ljudeh ipd. Po opravljenem obredu zberejo darove in nadaljujejo pot.
Kurent predstavlja najbolj množičen etnografski pustni lik, ki vsako leto v času od svečnice do pepelnice opravlja obhode po vaseh in mestih. Za izvajanje samega obredja je potrebna oprava, ki se imenuje kurentija. Sestavljena je iz ovčjega kožuha, kurentove kape, petih zvoncev in ježevke. Po obliki kape poznamo pernatega in rogatega kurenta. Pri pernatem je usnjena maska obdana z ovčjo kožo, puranjimi ali gosjimi peresi in raznobarvnimi papirnatimi trakovi in rožami, privezanimi na usnjene rogove.
Pri rogatem je usnjena maska obdana z ovčjo kožo, na vrhu so vgrajeni pravi kravji rogovi. Pustni lik kurent je omejen na regijo Spodnje Podravje, ki zajema 19 občin. V skupini kurentov je tudi pustni lik hudič - kot simbol potencialnega zla, ki ga kurenti preganjajo.
Foto: Stanko Kozel