Letošnja posebnost etno povorke: kožuharji pod okriljem UNESCA

Srečanje štirih likov, ki jih je UNESCO zaščitil z uvrstitvijo na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva: slovenskih Kurentov, hrvaških Buš in Zvončarjev ter bolgarskih Sourvakarjev

Prlekija-on.net, ponedeljek, 25. februar 2019 ob 12:17
Kožuharji pod okriljem UNESCA

Kožuharji pod okriljem UNESCA

Posebnost letošnje otvoritvene etno povorke na Ptuju je bilo srečanje štirih likov, ki jih je UNESCO zaščitil z uvrstitvijo na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva: slovenskih Kurentov, hrvaških Buš in Zvončarjev ter bolgarskih Sourvakarjev.

Petaračke Buše

Petaračke Buše prihajajo iz Petrovega sela. Oblečeni so v krznene kožuhe in bele hlače, ki jih nekateri napolnijo s slamo, da bi izgledali še večji in bolj strašni. Opasani so z verigami in vrvmi, na katere obesijo zvonce, s katerimi glasno zvonijo ter odganjajo zimo in vse slabo. V rokah nosijo palice ali lesene vile. Obraze pokrijejo z lesenimi maskami z različnimi motivi ali pa na glavo postavijo krzneno pokrivalo, obraze pa si zakrijejo s krpami iz domačega platna.

Petaračke Buše

Zvončarji

Zvončarji prihajajo iz hrvaškega Vlahovega brega (Matulji). Njihovi kostumi segajo v pogansko preteklost in so značilni za regijo. Njihova osnovna naloga je preganjanje zimskih zli duhov in začetek novega pomladnega cikla prebujanja. Zvončarji so opremljeni z belimi hlačami, črtasto srajco in pokrivalom iz ovčje kože. V rokah držijo tako imenovano »balto« ali »bačuko« - stiliziran buzdovan, okoli pasu pa imajo enega ali več velikih zvoncev iz medenine. Kostumi se razlikujejo od vasi do vasi.

Zvončarji

Sourvakarji

Sourvakarji (Pernik) prihajajo iz Bolgarije. Tradicija lika je v vsej Bolgariji izredno popularna, saj časti prebujanje pomladi. Njihovi simboli so oblikovani tako, da odganjajo zle duhove in naravo pripravijo na ponovno prebujenje. Sourvakarji predstavljajo mistično gledališko igro, sestavljeno iz ritma, zvokov in barv. Njihove maske so dih jemajoče, kostumi izredno izvirni. Prostor zapolnijo z zvoki zvoncev, pesmi glasbenikov in dobrimi željami.

Sourvakarji

Kurenti

Kurenti predstavljajo najbolj množičen etnografski pustni lik, ki vsako leto v času od svečnice do pepelnice opravljajo obhode po vaseh in mestih. Za izvajanje samega obredja je potrebna oprava, ki se imenuje kurentija. Sestavljena je iz ovčjega kožuha, kurentove kape, petih zvoncev in ježevke. Po obliki kape poznamo pernatega in rogatega kurenta. Pri pernatem je usnjena maska obdana z ovčjo kožo, puranjimi ali gosjimi peresi in raznobarvnimi papirnatimi trakovi in rožami, privezanimi na usnjene rogove.

Pri rogatem je usnjena maska obdana z ovčjo kožo, na vrhu so vgrajeni pravi kravji rogovi. Pustni lik kurent je omejen na regijo Spodnje Podravje, ki zajema 19 občin. V skupini kurentov je tudi pustni lik hudič - kot simbol potencialnega zla, ki ga kurenti preganjajo.

Kurenti

Foto: Stanko Kozel



Več v Družabno