Na Ptuju še kopjaši, piceki, vile in medved

Središče Ptuja so v četrtek obiskali številni etnografski liki, ki so gledalcem predstavili svoje obredje in tradicionalne oprave. Zaplesali so pražnje oblečeni kopjaši, v bele obleke odete vile in piceki ter nagajivi medvedi s svojimi gonjači. Kot vedno doslej so jih glasno spremljali kurenti, ki se bodo še enkrat predstavili 4. marca.

Kopjaši

Kopjaš v Markovcih na Ptujskem polju ni prava pustna maska. Svoje pravo mesto ima na kmečki svatbi, kjer streže ženinu in nevesti ter skrbi za dobro voljo. Leta 1960 so kopjaši prvič nastopili na čelu pustnega sprevoda na Ptuju. Pražnje oblečeni, z okrašenim klobukom in obuti v črne škornje so zaplesali svoj ples ter pri tem metali s pisanimi trakovi okrašena kopja visoko v zrak. Takrat so postali nepogrešljiv del Kurentovanja, v zadnjih letih pa tudi pustne prireditve v domačem kraju.

Vile

Vile so posebnost Ptujskega polja iz tridesetih let 20. stoletja, ko so se deklice prvič priključile fantovskemu pustnemu šemljenju. Oblečejo se v bele obleke, s pletom preko ramen in s papirnato krono na glavi. Na dvorišču ali v hiši se postavijo v krog in zaplešejo okrog kraljice, ki ima večjo in lepšo krono. Pri tem pojejo v ta namen napisane pesmi ter voščijo srečo in vse dobro, nato pa jih gospodinja obdari.

Piceki

V piceka se našemi fantič. Obleče se v bele hlače in zgornje oblačilo, speto okoli vratu, ki spominja na staro žensko spodnje krilo, v katera so se pred desetletji piceki tudi oblačili. Obraz si namaže z barvicami, na glavo pa si povezne stožčasto kapo iz papirja, ki je bogato okrašena s pisanimi trakovi. Picek zajaha palico, ki ima na sprednjem koncu preprosto izdelano kokošjo glavo, zadaj pa je pritrjen šop kokošjih peres. Kura ima veliko valjasto in na koncih zašiljeno telo iz lahkega ogrodja, prekrito s papirjem ali blagom ter oblepljeno s perjem. Na sprednjem delu je iz lesa ali kartona izrezana kokošja glava, zadaj pa rep iz perja. Skozi odprtino, ki je na spodnjem delu, se povleče deček, tako da so vidne samo noge.

Medvedi

Medved in gonjač s Ptujskega polja najbrž ponazarjata cigana in ukročenega medveda, ki sta nekoč hodila in nastopala po vaseh. Danes poznamo dvoje medvedov: starejši imajo obleko, sešito iz vrečevine, mlajši pa so tisti, ki imajo glavo, jopič in hlače iz ovčjega kožuha. Hodijo v skupinah, spremlja jih večje število gonjačev, oblečenih v stara oblačila in opremljenih z različnimi pripomočki, kot so trobente, palice, koši za darove...

Kurent

Kurent predstavlja najbolj množičen etnografski pustni lik, ki vsako leto v času od svečnice do pepelnice opravlja obhode po vaseh in mestih. Za izvajanje samega obredja je potrebna oprava, ki se imenuje kurentija. Sestavljena je iz ovčjega kožuha, kurentove kape, petih zvoncev in ježevke. Po obliki kape poznamo pernatega in rogatega kurenta. Pri pernatem je usnjena maska obdana z ovčjo kožo, puranjimi ali gosjimi peresi in raznobarvnimi papirnatimi trakovi in rožami, privezanimi na usnjene rogove.

Pri rogatem je usnjena maska obdana z ovčjo kožo, na vrhu so vgrajeni pravi kravji rogovi. Pustni lik kurent je omejen na regijo Spodnje Podravje, ki zajema 19 občin. V skupini kurentov je tudi pustni lik hudič - kot simbol potencialnega zla, ki ga kurenti preganjajo.

Foto: Stanko Kozel