Mestni pustni korzo obudil tradicijo prve povorke našemljenih meščanov iz leta 1873

V soboto dopoldne se je po ulicah in trgih starega mestnega jedra na Ptuju sprehodila še ena povorka. Mestni pustni korzo je obudil tradicijo prve povorke našemljenih meščanov iz leta 1873. Domačim skupinam so se pridružile tudi tri iz tujine; iz Hrvaške, Italije in Velike Britanije. Kot del praznovanja 1950. letnice od prve omembe Ptuja, pa je med meščane stopila rimska vojska. Uprizorili so zbor rimskih vojskovodij, ki je na ptujskih tleh leta 69 za naslednjega rimskega cesarja podprl Vespazijana.

Povorko je na ulice povedel 17. princ karnevala Baron Jakob Zekel Videmski. Za njim je stopal prejšnji princ Aleš Goričan, Plemeniti Janez Maksimilijan Gregorič. Sledili so Gospodje Ptujski, Srednjeveška skupina KUD-a Baron, Srednjeveške gospe in gospodje iz Društva Cesarsko kraljevi Ptuj, Lajnar, plesalci folklornega društva Bolnice Ptuj, Dubrovniški mestni stražarji iz Hrvaške, Gozdne vile in škrati iz italijanske Skupine Morgana, Ceilidh tree iz Velike Britanije, Vivat Poetovio - Leto 69 in seveda kurenti.

Baron Jakob Zekel Videmski, ki v tem obdobju vlada mestu, je pozdravil nastopajoče in gledalce: »V času, ko je mesto v mojih rokah, je vse podrejeno le eni stvari: ustvarjanju odličnega karnevalskega vzdušja za vse, nas domačine in obiskovalce. Naj bo ta največji karnevalski vikend poln smeha, veselja in dobrih misli.«

Zbrane je nagovoril tudi Branko Brumen, predsednik organizacijskega odbora 59. Kurentovanja in generalni sekretar FECC (Evropske federacije karnevalskih mest): »Današnja povorka je še en neverjeten dokaz, kako globoko je pustovanje zakoreninjeno v življenje mesta Ptuj. Tega duha, ki je vladal leta 1873, ko so se na pustni torek samoiniciativno zbrali ptujski meščani in v mestu priredili prvo pustno povorko, želimo vedno znova obuditi in vrniti v srca naših ljudi.«

Andrej Klasinc, predsednik Društva za rimsko zgodovino in kulturo Poetovio LXIX (69) in predsednik FECC Slovenija, je ob tej priložnosti izpostavil, kako pomembno je za Ptujčane in okolico povezovanje dogodkov kot sta Kurentovanje in 1950. obletnica prve omembe Ptuja v pisnih virih. »Ob častitljivi obletnici pripravljamo veliko zanimivih dogodkov, največ jih bo poleti. Junija osnovne šole pripravljajo muzikal z rimsko tematiko, med 15. In 18. avgustom se bodo dogajale Rimske igre, jeseni pa pripravljamo dve razstavi arheoloških zbirk.«

Katja Gönc, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, je Mestni pustni korzo pospremila z zadovoljstvom ob dosedanjih dogodkih: »V okviru 59. Kurentovanja smo izpeljali že veliko dogodkov, vsi so bili odlično obiskani, odziv obiskovalcev in nastopajočih je izjemen. Očitno smo izbrali prave zgodbe, ki jih pripovedujemo - tako tiste etnografskega značaja, kot tiste bolj zabavne. Čaka nas še en vrhunec, jutrišnja mednarodna karnevalska povorka, ko se nam bo pridružilo spet večje število tujih mask, pričakujemo pa približno 2500 udeležencev. Ptuj je nedvomno ena najbolj vsebinsko bogatih kulturnih destinacij v tem delu Evrope, 1950. obletnica od prve omembe Ptuja, ki smo ji danes na povorki dali pomembno vlogo, bo k temu veliko prispevala.«

Zvečer je sledil še največji Karnevalski Bal (ples v maskah) v Sloveniji in tem delu Evrope. Pravijo, da je to dan, ko meščani Ptuja izživijo "karnevalskega duha".

59. Kurentovanje je v polnem teku. Mesto je postalo karneval, Ptuj pa uradna slovenska pustna prestolnica. V nedeljo je na vrsti tradicionalna Mednarodna karnevalska povorka, ki predstavlja vrhunec Kurentovanja. V ponedeljek bodo ulice zavzele najmlajše maske na Povorki otrok iz vrtcev, letošnji festival pa se zaključuje s pustnim torkom in pokopom pusta.

Foto: Stanko Kozel