S skupnimi močmi nad tihega ubijalca-diabetes

V navzočnosti le slabe tretjine, od 102 članici in člana, ter nekaterih gostov, predvsem iz sosednjih sorodnih društev, je v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona potekal tradicionalni letni zbor Društva diabetikov Gornja Radgona. Poleg predstavnikov nekaterih sorodnih društev iz Pomurja, sta prisotne pozdravila tudi direktor DSO Gornja Radgona, mag. Marjan Žula, ki je izrazil zadovoljstvo, da društvo pogosto gostuje v njihovem domu, ter novi radgonski podžupan David Roškar, ki je med drugim zagotovil, da bo lokalna skupnost tudi v bodoče v okviru zakonskih določil pomagala vsem društvom, torej tudi društvu diabetikov. Še pred poročilom predsednice društva Marte Wolf o narejenem v letu 2018 ter predlogu programa dela za letošnje leto, je magistra psihologije Nina Jurinec iz Centra za krepitev zdravja ZD Gornja Radgona, predavala na temo: Prepoznavanje nasilja nad starejšimi, čemur so prisotni zelo pozorno prisluhnili, saj je različnega nasilja vedno več.

Predsednica društva, v katerem so članice in člani iz občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, Marta Wolf, ki je izrazila zadovoljstvo nad narejenim, čeprav je vedno manj aktivnih posameznikov, je med drugim povedala, da v društvu skozi celo leto uspešno izvajajo različne aktivnosti, kot so: izleti, pohodi, telovadba (migeci in migice), druženja, predavanja, delavnice in druge vrste izobraževanj, kar članstvu najbolj koristi ipd. Enako se članstvo z veseljem udeležuje merjenja krvnega sladkorja in pritiska. Med članstvom so pozitivno sprejeti tudi aktivni oddihi v Termah Dobrna in Zdravilišču Rogaška. Predsednica društva, ki je žalostno ugotovila, da je na tem območju bistveno več obolelih z diabetesom, a se ne včlanijo v društvo, kjer si lahko samo pomagajo, je v predlaganem programu dela za letošnje leto zajela podobne aktivnosti, kot doslej. "Vse članice in člane društva vabim, da se udeležite vseh naših aktivnosti, saj bi s tem najbolje izkazali hvaležnost vsem prostovoljcem, ki mnoge ure svojega prostega časa in energije posvečajo delovanju društva. Predstavnikom izvršilnih teles društva pa polagam na dušo in srce, da morajo biti na vseh aktivnostih, da bi lahko bili zgled drugim članom", je dejala Marta Wolf, ki je tudi razložila, da se društvo financira z razpisov FIHO, od članarine, razpisov vseh štirih lokalnih skupnosti ter s sredstvi donatorjev. Tako v letu 2019 planirajo razpolagati z okoli 7.500 evri.

Predsednica Marta, ki ima kar nekaj zdravstvenih težav nam je zaupala, da bo skušala še leto dni voditi radgonsko društvo, že sedaj pa išče svojega naslednika, ki ga bodo izvolili na zboru, ki bo na začetku leta 2020. Ob tem nam je povedala, da je na območju Gornje Radgone po uradnih podatkih bistveno več sladkornih bolnikov, kot jih je v Društvu diabetikov. Zato je velika škoda, da se jih še več ne vključi v društvo, kjer bi se lažje s skupnimi močmi borili za svoje pravice pri zdravljenju in podobnih reči. Letna članarina resda znaša 12 evrov, a članice in člani imajo od sodelovanja v društvu bistveno več koristi. Sploh pa se je bistveno lažje s skupnimi močmi boriti proti tihemu ubijalcu-diabetesu, kot pa posamezno.

V Sloveniji nad 160.000 bolnikov

V Sloveniji je sicer, po znanih ocenah nad 160.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, na svetu je 425 milijonov sladkornih bolnikov, v državah EU pa jih je približno 45 milijonov. Sladkorna bolezen sodi med največje izzive na področju javnega zdravja, saj število sladkornih bolnikov povsod po svetu vztrajno narašča. Diabetesa ne čutijo samo bolniki sami, temveč veliko breme sladkorne bolezni najbolj občutijo družine bolnikov. Število obolelih za sladkorno boleznijo se ob demografskem staranju, daljši življenjski dobi ter manjši umrljivosti splošnega prebivalstva in obolelih ter večjem deležu odkrite sladkorne bolezni in izboljšanem zdravljenju tako pri nas kot po svetu hitro povečuje. Slovenija je v primerjavi z evropskimi in OECD državami v srednjem območju glede pogostosti sladkorne bolezni. V Sloveniji je lansko leto zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo več kot 115.000 bolnikov. Z anketno raziskavo zdravja EHIS iz leta 2014 je bila med odraslim slovenskim prebivalstvom ocenjena prevalenca sladkorne bolezni 6,9 odstotka, so pojasnili na nacionalni konferenci o obvladovanju sladkorne bolezni. Enak rezultat je leta 2016 prikazala tudi anketa Z zdravjem povezan vedenjski slog.

Velike razlike med regijami v pogostnosti sladkorne bolezni

Po ocenah stroke bi število vseh oseb s sladkorno boleznijo v državi, ugotovljeno in neugotovljeno, lahko znašalo od 154.000 do 175.000. Opazne so velike razlike med regijami v pogostnosti sladkorne bolezni. Po podatkih NIJZ imajo največjo prevalenco Zasavska, Posavska, Savinjska, Pomurska regija ter nekatera območja Podravske in Jugovzhodne Slovenije. Debelost je glavni neodvisni dejavnik tveganja tako za sladkorno bolezen kot srčno-žilne bolezni in glavni napovedni dejavnik za moteno toleranco za glukozo in sladkorno bolezen tipa 2. V Sloveniji so v letu 2016 debelost ugotovili pri 19 odstotkih odraslih, čezmerno hranjenost in debelost pa skupno pri 58 odstotkih odraslih.

Zveza društev diabetikov Slovenije in Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije sta ob lanskem obeleževanju svetovnega dne predstavili pobudo Zmanjšajmo polovico za večjo ozaveščenost o bolezni v javnosti. Sladkorna bolezen je namreč ugotovljena le pri polovici oseb, ki jo imajo. V društvu za zdravje srca in ožilja pravijo, da je sladkorna bolezen nadloga sodobnega, razvitega sveta in najbolj razširjena kronična nenalezljiva bolezen, ki jo ima že skoraj deset odstotkov odraslega prebivalstva, število obolelih pa hitro narašča. Zgodnje diagnosticiranje in učinkovito zdravljenje lahko pomagata zmanjšati tveganje za dolgoročne zaplete, kot so srčni infarkt, odpoved ledvic, slepota in izguba udov. Kajti mine lahko devet ali dvanajst let preden oseba ugotovi, da ima sladkorno bolezen tipa 2. Sladkorna bolezen povzroča številne zaplete in predstavlja velik dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja. Z omenjeno pobudo želijo društva združiti vladne, nevladne in strokovne organe, da bi hitreje uresničevali zaveze iz nacionalnega obvladovanja sladkorne bolezni.

V Zavodu Diabetes pravijo, da se ljudje s sladkorno boleznijo prepogosto zanašajo zgolj na nivo krvnega sladkorja. Pomembni pa so tudi ostali dejavniki, kot so debelost, povišan krvni tlak in povišane maščobe. Zgodnje odkrivanje bolezni pa lahko pripomore k omejevanju srčno-žilnih bolezni. Diabetiki velikokrat prehitro umrejo zaradi srčnega infarkta ali možganske kapi. "Bolniki s sladkorno boleznijo imajo v primerjavi z bolniki brez sladkorne bolezni dvakrat večjo verjetnost pojava in razvoja srčno-žilne bolezni", pravi dr. Dragan Kovačič iz SB Celje.