Sobotni gost v Lenartu bo tudi Andrej Šifrer

Na Moč glasbe nas združuje v Lenartu to soboto, bo gost tudi legendarni slovenski pevec Andrej Šifrer. Rodil se je 1. maja 1952 v Stražišču pri Kranju. Je eden najuspešnejših slovenskih kantavtorjev, kitarist in diplomirani pravnik, ki je v svoji karieri prodal več kot 400.000 nosilcev zvoka. Leta 1969 je nastala prva zasedba Ajvar & Co, v kateri nastopa Andrej. Ker je skupini manjkalo pesmi, je napisal vsak teden eno, ki pa niso bile posnete. V tem času je obiskoval srednjo sanitarno šolo v Ljubljani. Ker je znal prijeti E mol, je leta 1971 dobil mesto kitarista in pevca v šenčurski skupini Tektiti, s katerimi je nastopal naslednja tri leta na plesiščih na Gorenjskem. Vzporedno je študiral na pravni fakulteti v Ljubljani.

Leta 1975 ga TV Ljubljana in urednica Katrina Lavš povabita k sodelovanju pri oddaji Pisani svet, kasneje pa se izkaže, da so to tri oddaje, kjer Andrej zabava otroke na počitnicah. V studiu 14 ljubljanskega radia posname svojo prvo pesem »Galebi« in povsem nenadejano se tam pojavi Urban Koder, ki zardelega študenta prava povabi k sebi na klepet. Iz tega pa se rodi nastop v TV oddaji na silvestrovo 1976. Ob spremljavi kitare zapoje pesem »Zoboblues«, posnetek pa odstopijo tudi radiu, ki ga uvrsti v svoj program. Jure Robežnik, takratni direktor TKP RTVL, nekega dne vstane z desno nogo in sliši na radiu pesem polno bolečine o fantu, ki se je zaljubil v svojo zobozdravnico. Svojemu uredniku Ivu Umeku naloži breme iskanja in ta po nekaj nesporazumih končno odkrije pravega. Ime mu je Andrej Šifrer, a ta o pevski karieri ne razmišlja, saj je pred njim diploma in pravniška prihodnost. Še ena od šal, ki si jih privošči življenje. Andrej je manager Aleksandra Mežka in mu pomaga organizirati turnejo po Sloveniji, za plačilo pa mu Mežek odstopi svoja dva glasbenika, ki rodita tri posnetke v studiu 14, kjer gumbe obrača Zoran Ažman, Aleksander Sašo Mežek pa je producent. Istega leta je posnel še pesem Deklice, ptice in cvetlice.

V začetku leta 1977 je izšla njegova prva singel plošča Zoboblues. 30. junija je diplomiral na pravni fakulteti, vendar kot pravnik ni delal niti en dan v življenju. Oktobra se je odpravil v London snemati prvo ploščo Moj žulj, ki jo ob skromni denarni podpori s producentom Daveom Cookom snemajo ponoči, da so nižji stroški. Angleži se prično učiti varčnosti od Gorenjcev. 8. januarja 1978 je v mestnem gledališču prvi veliki ljubljanski nastop Andreja Šifrerja in karte so razprodane nekaj dni vnaprej. Temu koncertu je priča tudi njegov oče, ki se ne more načuditi, kaj ljudje vidijo na tem. Maja izide plošča Moj žulj, ki proti pričakovanju postane uspešnica, prodana v srebrni nakladi (nad 25.000 izvodov). Od 11. januarja do 20. decembra služi vojaški rok. Istega leta se v šansonskem, netekmovalnem delu predstavi na Zagrebškem festivalu s pesmijo Brat in Slovenski popevki s pesmijo V meni živita dva človeka. Leta 1979 luč sveta ugleda plošča Od šanka do šanka, ki vsebuje pesmi v srbohrvaščini, katero promovira na splitskem festivalu, kjer ga katastrofalno ozvočenje povsem uniči. Album je prodan v zlati nakladi (nad 50.000 izvodov). Ob promociji mu pomagata Dave Cooke in Bill Thorpe, s katerima v studiu Akadamik posname štiri pesmi, ki izidejo na dvojmi mali plošči Vse manj je dobrih gostiln. 1. junija se zaposli kot urednik licenčnih izdaj pri ZKP RTV Ljubljana. 30. junija se mu rodi sin Martin in nedolžnemu otroku se niti ne sanja, kaj bo sprožil s svojim tricentimetrskim moškim podaljškom. Istega leta je bil razglašen za pevca leta v reviji Stop ter se je v šansonskem delu Slovenske popevke predstavil s pesmijo Vse manj je dobrih gostiln. Leta 1980 je Andrej Šifrer najbolj vplivna osebnost na zabavnoglasbenem odru. Na festivalih ne tekmuje, ker je prepričan, da se glasbe ne da meriti po kriterijih, ki obstajajo v športu, zato se pojavlja le v šansonskem delu in tako je se predstavil tudi na Opatijskem festivalu s skladbo Uspavanka. 27. novembra priveka na svet še eno nič hudega sluteče bitje, mala punčka z imenom Eva, katere rojstvo pospremi Andrejev oče z besedami: »Uboga Eva, ubogi otrok, ker ima takega očeta«.

Junija 1981 začne snemati do takrat najbolj obsežen glasbeni projekt, dvojni album z naslovom Ideje izpod odeje. To je edina njegova velika plošča, ki je bila posneta v slovenskem studiu (Tivoli), čeprav z angleško ekipo in njihovim tehnikom. Dave Cooke pripelje fante s katerimi so bili na ameriški turneji, kot spremljevalna skupina Cliffa Richarda. Plošča je ob izidu prava senzacija in so jo kot prvo v slovenski zabavni glasbi prodali v več kot 100.000 izvodih. S 104.000 prodanimi izvodi je Andrej takrat prejel prvo platinasto plaketo. V Stražišču pri Kranju organizira prvo Otroško republiko na svetu z imenom ŽIV ŽAV in s pesmijo Martinov lulček, ki postane himna v vrtcih, postane ljubljenec otrok. Te predstave se do današnjih dni ni otresel. Nosilna novoletna oddaja se imenuje Gostilna Šifrer. V enem mesecu je odigral 38 razprodanih koncertov po Sloveniji. Novembra in del decembra pa je na turneji po Nemčiji, Franciji, Belgiji in Nizozemski. V začetku leta 1982 se je spet odpravil na razprodano turnejo, ki je vsebovala 36 koncertov po vsej Sloveniji. Utrujenost se kaže v zmanjšani kreativnosti, čeprav je nesporno št. 1 v slovenski zabavni glasbi. Zdelo se je, da ne more narediti napačnega koraka, saj so ga ljudje imeli radi.
Leta 1983 je posnel novo ploščo Nove pravljice za otroke in upokojence s producentom Deanom Klevattom. Pesem Penzionisti razdeli slovensko javnost in eni se nanj jezijo, češ da žali upokojence, drugi se jim smejijo in branijo Andreja. Stvari začno dobivati politične prizvoke, zato Šifrer ne odgovarja na izzivanja in ne daje izjav in intervjujev. Zanj je to koristno obdobje, saj lahko loči prave prijatelje od namišljenih. 18. junija se odpravi na turnejo s konji in vozovi, ki se je tudi snemala. Koncerti in turneje se nadaljujejo, snemalni molk pa je trajal do leta 1990, saj se je posvetil bolj zemeljskih opravilom, gradnji hiše in gostilne. Leta 1984 igra na olimpijskih igrah v Sarajevu za tuje povabljence slovenskih podjetij. Leta 1985 ima odmeven nastop v mestu St. Andre blizu Budimpešte v oddaji Zlata vrtnica, kjer v družbi vzhajajoče zvezde svetovnega popa Avstrijca Falca pobere največ odobravanj evropske publike. Nekaj dni po prihodu iz Madžarske umre njegov oče France. 1. avgusta odprejo Gostilno pri Šifrerju v Kranju. Koncertov in medijskih pojavljanj je vse manj, Šifrerja zamenjajo drugi in pade v rubriko legende. 1. januarja 1988 prekine delovno razmerje z ZKP RTVL ter podpiše pogodbo o sodelovanju z angleško družbo Bad Ming Ton, prek katere se poveže z uspešnežem Petom Watermanom in njegovo firmo PWL, s katerimi uspešno sodeluje v naslednjih dveh letih. V reviji Stop se vsak teden oglaša v svoji kolumni Plastic Fantastic in nagrajence odpelje v London, kjer se srečajo s svojimi idoli. Po malem spet piše stihe in jih sestavlja v pesmi ter obišče skandinavske.

Leta 1990 Jure Franko povabi Andreja na enomesečno potovanje po Ameriki, Japonski in Havajih. Ko se razideta, odpotuje v Nashville (ZDA), srce country glasbe, kjer posname posnetke za album Hiti počasi. Steve Popovich in Joey Muskulin mu izbereta prvovrstno ekipo glasbenikov. Nazaj pride v upanju, da mu bo kdo želel izdati ploščo in kaseto, saj na njej naj ne bi bilo hitov. ZKP RTV Ljubljana je spet hiša, ki si upa in Hiti počasi je leta 1995 prejela diamantno odličje za 101.000 prodanih izvodov. Čeprav se je takrat prag za osvojitev diamantnega odličja znižal na število, ki jo je nekaj let prej bilo potrebno doseči za platinasto odličje, je Andrej edini slovenski glasbenik, ki je prejel diamantno odličje. Hkrati pa je to zadnja slovenska plošča, ki je dosegla naklado nad 100.000 izvodov.

Leta 1991 v Nashvillu v času zalivske vojne posname angleške verzije nekaj svojih pesmi, ki izidejo pod naslovom Underground Cowboy. Leta 1993 je odpotoval v ZDA in kasneje na turnejo k argentinskim Slovencem, kjer pred navdušeno množico z grozo spozna, da oni znajo več njegovih pesmi, kot on sam. Iz te turneje je nastala kaseta s posnetki v živo z naslovom Ole, ole, ole... Iz Buenos Airesa. Kasneje jim je posvetil tudi pesem Brazgotine srca. Leta 1994 je odpotoval na Kitajsko, oktobra pa je na Irskm začel snemati nove pesmi s producentom in kitaristom Desom Moorem. Irsko ljudsko pesem Sedem irskih noči, ki jo je poslovenil Dušan Velkaverh, je želel posneti z originalnimi glasbeniki, z Dubliners. To mu uspe in konec leta Sedem irskih noči izide in konča svojo pot v zlati nakladi. Marca in aprila 1995 je na turneji z irsko skupino Stockton's Wing in od predvidenih devetih nastopov jih zaradi povpraševanja nastane štirinajst v desetih dneh. Irske noči nas Slovenijo je uradni naslov koncertiranja, enega od koncertov pa posname tudi nacionalna televizija in predvaja kot prvi koncert, posnet v živo v sobotnem »prime timeu«. Tako uspešne turneje slovenskega glasbenika v Sloveniji še ni bilo. Istega leta je odšel na oddih v Ameriko, se zaplete v taka poznanstva, da prične pisati pesmi, poišče studio in jih posname. Sam sebi ne more verjeti, da je v devetih mesecih napisal in posnel material za dva albuma. 20. septembra izide album Življenje je drag šport. Producent je Steve Wood, ki zbere ekipo preklajenih studijskih kalifornijskih glasbenikov in Andreju se uresničijo sanje, da izda najbolj kitarsko ploščo doslej. Na njej izstopa igranje izstopa igranje genialnega kitarista Mikea Hamiltona. Album konča v zlati nakladi. Leta 1996 nastopi na Japonskem in v Sydneyu v Avstraliji. 15. junija se rodi hči Kora in Andrej za nekaj mesecev izgubi glas. Leto kasneje ponovno nastopa na Japonskem, a ker 4. aprila umre njegova mama, se predčasno vrne domov. Novembra predstavi svojo novo skupino Šlafrock.

Aprila 1998 odleti v ZDA, kjer začne s snemanji nove plošče Čakam. Producent in klaviaturist je spet Steve Wood, skoraj vse kitare pa je odigral neponovljivi Mike Hamilton. Nedokončane posnetke Andrej odnese domov, jih v kranjskem studiu Bar s pomočjo Primoža Grašiča dosname z domačimi zbori, godali, harmoniko ter pošlje v Ameriko. 20. junija na finalni prireditvi Slovenske popevke na Ljubljanskem gradu Andrej Šifrer s pesmijo Za prijatelje postane veliki zmagovalec, dobi nagrado publike in strokovne žirije. Pesem postane prava popevka, saj jo poje staro in mlado ob izkazovanju prijateljskih čustev. Album Čakam postane najbolje prodajan album leta (več kot 20.000 izvodov), naslovna pesem Čakam pa zavzame vrh Stopove lestvice, kjer ostane pet tednov. 15. oktobra se začne 30-dnevna turneja z 22 koncerti, kjer jih je večina razprodanih. Aprila 1999 posname v Londonu pesem Prihaja lev, pri kateri mu pomagajo gromski glasovi slovenskih smučarskih vaditeljev, ki se vračajo iz svetovnega prvenstva v Kanadi. 30. septembra izide plošča Šifrer & Šlafrock.

Marca 2000 snema v Londonu pri prijatelju Daveu Cookeu, kjer posnameta za potrebe radia Prešernovo Neiztrohnjeno srce, ki se kasneje udejani v radijskih nadaljevankah in dveh nastopih v Ljubljani in Trstu. Maja v ameriškem mestecu Santa Rosa posname sedem novih posnetkov od katerih je Andreju najljubši Heksenšus blues, ki pa posname s prvim blues orgličarjem na svetu Charlijem Musselwhitom. Septembra izide album Muza moj'ga bluza. Pesem s plošče, ki vzbudi največ pozornosti je Ženske, ki pijejo pivo, saj vzbudi polemike v časopisih in je nekatere radijske postaje ne vrtijo. Marca 2002 odpotuje v Dublin, kjer je gost Dublindersev v prestižni oddaji Late Late Show, kjer s svojimi prijatelji odpoje v slovenščini sedem irskih noči. Konec marca odpotuje v London in Los Angeles, kjer snema material za novi album Spremenite protokol. 17. maja je izvedel koncert v Cankarjevem domu, vstopnice pa so bile razprodane v treh dneh. Leta 2004 izda kompilacijo Uspavanka za Evo in mlade pesmi, ki vsebuje pesmi, katere je napisal za otroke. Leta 2006 luč sveta ugleda album Kdaj si zadnjič kakšno stvar naredil prvič?, ki je bil posnet v Californii, Dublinu in Londonu, 2009 sledi album Lipicanci. 2014 izide album Srce in razum, ki ga je posnel v Londonu v studiu Abbey Road Session, kjer so snemali tudi sloviti The Beatles. V ZDA posname material za album 40 let norosti, ki izide leta 2017. V svoji dolgoletni karieri posname še številne reizdaje ter svoje pesmi v sodelovanju s raznimi poznanimi slovenskimi glasbeniki.

Festivali

Slovenska popevka:
1978 - V meni živita dva človeka (večer šansonov in svobodnih oblik)
1979 - Vse manj je dobrih gostiln (večer šansonov in svobodnih oblik)
1998 - Za prijatelje (1. nagrada publike in strokovne žirije)

Zagrebački festival:
1978 - Brat (večer šansonov in svobodnih oblik)
Opatijski festival / Dani Jugoslovanske zabavne muzike:
1980 - Uspavanka (večer šansonov in svobodnih oblik)

Diskografija

Velike plošče (12˝):
1978 - Moj žulj
1979 - Od šanka do šanka
1981 - Ideje izpod odeje
1983 - Nove pravljice za upokojence in otroke
1990 - Hiti počasi

Male plošče (SP, EP) (7˝):
1977 - Zoboblues / Grenko vino, Bil sem mlad
1978 - Moje miške / Stoj, Marija
1979 - Ljubav iz trafike / Košava
1980 - Vse manj je dobrih gostiln (EP)
1981 - Majhni psi / Ko zvonovi zapojo

Kasete:
1978 - Moj žulj
1979 - Od šanka do šanka
1981 - Ideje izpod odeje
1983 - Nove pravljice za upokojence in otroke
1989 - Vse manj je dobrih gostiln (Kompilacija)
1990 - Hiti počasi
1991 - Underground Cowboy
1993 - Ole, ole, ole... Iz Buenos Airesa (V živo)

Zgoščenke:
1990 - Hiti počasi (LP, MC, CD)
1990 - Bil sem mlad: Prvi zadetki (Kompilacija)
1991 - Bil sem mlad... Ostani z nami (Največji uspehi 1976-1983) (Kompilacija)
1994 - Sedem irskih noči
1995 - Življenje je drag šport
1997 - Moj žulj (Reizdaja)
1997 - Ideje izpod odeje (Reizdaja)
1998 - Od šanka do šanka (Reizdaja)
1998 - Nove pravljice za upokojence in otroke (Reizdaja)
1998 - Čakam
1999 - Šifrer & Šlafrock (Kompilacija)
2000 - Muza moj'ga bluza
2002 - Spremenite protokol
2002 - Zoboblues (Single)
2002 - Šum na srcu: Drugi zadetki 1990-2002 (Kompilacija)
2004 - Uspavanka za Evo in mlade pesmi (Kompilacija)
2006 - Kdaj si zadnjič kakšno stvar naredil prvič?
2009 - Lipicanci
2011 - Ideje 30 let kasneje (Reizdaja + bonus)
2012 - Sodelovanja: Tretji zadetki 2002-2012 (Kompilacija)
2014 - Srce in razum
2017 - 40 let norosti
2019 - 40 let-Moj žulj (Reizdaja + bonus)

Pesmi, ki niso bile izdane na nobenem albumu (neizdane, festivalske, kompilacijske):
1975 - Galebi
1976 - Deklice, ptice in cvetlice
1978 - V meni živita dva človeka (Slovenska popevka - šansone)