1. november - dan spomina na mrtve
Dan, ko se spominjamo umrlih
Ljutomersko pokopališče
Dan spomina na mrtve ali dan mrtvih, je državni in krščanski praznik, ki se praznuje 1. novembra po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Ob tem se spominjamo umrlih, običaj pa narekuje, da na grobove sorodnikov in prijateljev odnesemo sveče in rože.
Začetek novembra je nekoč pomenil začetek leta
Začetek novembra je nekoč pomenil začetek leta oziroma začetek zimskega obdobja za Kelte, saj se je leto nekoč delilo le na zimsko in poletno obdobje. Za mrtve so pekli kolače ter delili jabolka in orehe.
V številnih slovenskih krajih se je do danes ohranila navada, da se na ta dan vzgojijo rože, 1. november pa je tudi priložnost za srečanja z družino in prijatelji, saj je v številnih družinah navada, da na dan spomina obiščejo mrtve na grobovih, se udeležijo cerkvenega obreda in v krogu najbližjih preživijo dan.
Pravoslavni verniki in muslimani 1. novembra ne praznujejo
1. november v Rimskokatoliški cerkvi imenujejo praznik Vseh svetih, ko se spominjajo vseh svetnikov, tudi tistih, ki nimajo svojega dne. Vseh pokojnih se v Cerkvi spominjajo 2. novembra. V Evangeličanski cerkvi posebnih bogoslužij 1. novembra ni, se pa spominjajo pokojnih in na pokopališča odnesejo sveče in rože. V Pravoslavni cerkvi 1. novembra ne praznujejo, saj so spominu na mrtve namenjene štiri sobote v letu, ki se imenujejo zadušnice. Na grobove ne prinašajo rož, pač pa jih okadijo s kadilom. Tudi muslimani ne praznujejo 1. novembra, saj se pokojnih spominjajo ob dnevih bajrama oz. zadnji dan meseca ramazana, ko se odpravijo na pokopališča in molijo.
Veliko sveč pomeni tudi veliko odpada
V Sloveniji vsako leto prižgemo 23 milijonov oz. 9.000 ton nagrobnih sveč, pri čemer jih kar 11 milijonov zagori v obdobju okoli 1. novembra. Če teh sveč ne predelamo, ustvarimo kar za 4.500 ton odpadkov. Med nagrobnimi svečami je približno 6 odstotkov elektronskih, 94 odstotkov pa je parafinskih s steklenim ali plastičnim ohišjem. Poleg plastike, parafina in kovin en odstotek zbrane odpadne teže predstavljajo tudi baterije, ki vsebujejo nevarne snovi, kakršni sta svinec in živo srebro. Predelati ni mogoče okoli 16 odstotkov celotne mase odpadnih nagrobnih sveč.
Letos je začela veljati tudi uredba o ravnanju z odpadnimi svečami, ki zagotavlja ločeno oddajanje, zbiranje in recikliranje odpadnih nagrobnih sveč, a je kljub temu predelava še zmeraj otežena zaradi številnih nečistoč, ki jih v zabojnike odlagajo obiskovalci pokopališč. Tudi vsi upravljavci pokopališč še niso zagotovili ločenih zabojnikov za različne vrste odpadkov.
Začetek novembra je nekoč pomenil začetek leta oziroma začetek zimskega obdobja za Kelte, saj se je leto nekoč delilo le na zimsko in poletno obdobje. Za mrtve so pekli kolače ter delili jabolka in orehe.
V številnih slovenskih krajih se je do danes ohranila navada, da se na ta dan vzgojijo rože, 1. november pa je tudi priložnost za srečanja z družino in prijatelji, saj je v številnih družinah navada, da na dan spomina obiščejo mrtve na grobovih, se udeležijo cerkvenega obreda in v krogu najbližjih preživijo dan.
Pravoslavni verniki in muslimani 1. novembra ne praznujejo
1. november v Rimskokatoliški cerkvi imenujejo praznik Vseh svetih, ko se spominjajo vseh svetnikov, tudi tistih, ki nimajo svojega dne. Vseh pokojnih se v Cerkvi spominjajo 2. novembra. V Evangeličanski cerkvi posebnih bogoslužij 1. novembra ni, se pa spominjajo pokojnih in na pokopališča odnesejo sveče in rože. V Pravoslavni cerkvi 1. novembra ne praznujejo, saj so spominu na mrtve namenjene štiri sobote v letu, ki se imenujejo zadušnice. Na grobove ne prinašajo rož, pač pa jih okadijo s kadilom. Tudi muslimani ne praznujejo 1. novembra, saj se pokojnih spominjajo ob dnevih bajrama oz. zadnji dan meseca ramazana, ko se odpravijo na pokopališča in molijo.
Veliko sveč pomeni tudi veliko odpada
V Sloveniji vsako leto prižgemo 23 milijonov oz. 9.000 ton nagrobnih sveč, pri čemer jih kar 11 milijonov zagori v obdobju okoli 1. novembra. Če teh sveč ne predelamo, ustvarimo kar za 4.500 ton odpadkov. Med nagrobnimi svečami je približno 6 odstotkov elektronskih, 94 odstotkov pa je parafinskih s steklenim ali plastičnim ohišjem. Poleg plastike, parafina in kovin en odstotek zbrane odpadne teže predstavljajo tudi baterije, ki vsebujejo nevarne snovi, kakršni sta svinec in živo srebro. Predelati ni mogoče okoli 16 odstotkov celotne mase odpadnih nagrobnih sveč.
Letos je začela veljati tudi uredba o ravnanju z odpadnimi svečami, ki zagotavlja ločeno oddajanje, zbiranje in recikliranje odpadnih nagrobnih sveč, a je kljub temu predelava še zmeraj otežena zaradi številnih nečistoč, ki jih v zabojnike odlagajo obiskovalci pokopališč. Tudi vsi upravljavci pokopališč še niso zagotovili ločenih zabojnikov za različne vrste odpadkov.
