O zaljubljenosti in varanju…

Na nadaljevanje moje življenjske zgodbe boste morali malo počakati... Sedaj bom pisala o vsakdanjih stvareh, ki nam včasih olepšajo, včasih pa zagrenijo življenje...

A je normalno, da ženska tekom dneva misli na seks? A ni to domena moških? Katerim se že ob pogledu na lepo žensko, v glavi zavrti scenarij in začnejo cediti sline. Pri tem leta sploh ne igrajo nobene vloge, k večjemu, bolj ko so ljudje starejši in naj bi bili modrejši, bolj se noro obnašajo. Poglejte, zdaj je fb postal prioriteta za odrasle. Mlajše generacije ga sploh ne uporabljajo več. Samo instagram in snapchat. Mi, ki smo se ga tako branili, preživimo skoraj vse dneve gor. Objavljamo komentarje, slike, posnetke. Nekateri imajo vseskozi prižgano zeleno lučko... Včasih sem že okarana s strani starejših otrok, da si nalagam preveč selfijev in tako dalje. Ni mi mar, kaj mislijo drugi ljudje, tako se pač izražam, ampak razumen dvom obstaja, ne da?

Če se že vrnemo k večnim odnosim moški - ženska, dnevno moram izbrisati od 20 do 30 prošenj za prijateljstvo, včasih nekoga sprejmem, potem jih kar nekaj moram blokirati. Ker mi pišejo. Ugotavljam, da je na svetu, ali v naši mali državici ogromno osamljenih moških, ki si želijo samo pogovarjati z nekom... Mogoče, če smo optimistični... Res nimam časa in želje reševati ljudi v stiski, ki jih ne poznam.

Lepa ženska stopi v bar...

V mislih si predstavljamo sliko. Lepo urejena ženska stopi v bar in samozavestno gre mimo skupine moških, ki pijejo pivo... Ošine jih s pogledom, niti nasmeh ni nujen... Ali bo to spremenilo temo njihovih pogovorov? Nedvomno. Marsikateri iz te skupine si bo že predstavljal, kako bi bilo, če bi z njo spal. Je to normalno? Seveda je. Pravzaprav za moške niti ni nujno, da si to predstavljajo, če so opiti. Več možnosti pa je, da bo pri njih takrat vzklil kanček upanja. Res da postanejo bolj pogumni pri izražanju.

Po navadi to ostane samo v njihovih glavah, ki se na široko predajajo svojim fantazijam. Dejstvo, da so poročeni, pri tem ne igra nobene vloge. Takšna je pač moška narava. Ne bom več razlagala o tem, da so moški poligamni in čeprav se zaobljubijo neki ženski, to še ni zagotovilo, da ne bodo gledali za drugimi.

Kaj pa smo me ženske?

Kaj pa smo me ženske? Večinoma smo monogamne, vsaj tako pravijo strokovnjaki, ampak... Če vidimo privlačnega mladeniča ali tudi sivolasca, ni šans, da bi ostale ravnodušne in hladnokrvne. Še bolj kot moški bomo odkrito izražale svoje navdušenje. A ste kdaj videle ženske, ko gledajo slačifante? Pa sploh niso zaužile niti kaplje alkohola. Tako se bodo obnašale v družbi enako mislečih in pod vplivom hormonov. Postale neprepoznavne. Kje so tiste gospe, ki pridno mesijo testo, grajajo otroke in delajo domačo pito? Od njih ne ostane ne duha ne sluha.

Ampak se to zgodi samo takrat... V drugem primeru bodo kar vse to zanikale. Da jim niti na pamet ne pride gledat za drugimi moškimi. Kje pa. Ne temu nasesti. Ne drži. Ker s tem zavirajo v sebi prvinske nagone. In delajo ravno tisto, kaj od njih pričakuje družba. Igrajo vlogo pridnih gospodinj, svojo divjo naravo pa zatlačijo globoko v sebi.

Srečna družina?

Kaj narediti, če začne škripati v zakonu? Na prvi pogled izgledate kot srečna družina, ampak ta strast in to poželenje sta že zdavnaj pozabljena? Živita kot dva sopotnika na vlaku življenja, eden poleg drugega in imata skupno nalogo - skrb za otroke. Saj vam to lepo uspeva: po vrsti vozita otroke na različne dejavnosti, se udeležujeta različnih sestankov in delavnic, pripravljata zabave za rojstne dneve vaših otrok, tako imata enkratno priložnost se pokazati kot ljubeča in zadovoljna družina. Ljubezni že ni več dolgo časa, obstaja pa odnos, ki temelji na spoštovanju. Če...Če to spoštovanje ni načeto... Kaj boste naredili? Spet bi radi bili zaljubljeni, spet bi radi živeli, spet bi radi občutili to strast in hrepenenje...

Otroci počasi odrastejo in začnete razmišljati... Ali je to res to? A tako sem si predstavljala svojo družino in svoj odnos s partnerjem? Ali je to normalno in vsi tako živijo? Ali se samo delajo, da so srečna družinica, v resnici pa imajo milijon svojih problemov. Kako pa tisti pari, v katerih se partnerja še vedno držita za roke in gledata eden drugega s takšno ljubeznijo in zanosom, da vam jemlje dih? Ali res pri njih nikoli ni škripalo in ste samo vi takšni nesrečniki, ki ne znate ohraniti ljubezni v zakonu ali v razmerju? Če bi malo poizvedovali, bi odkrili, da so tudi oni doživeli svoje vzpone in padce, da je mogoče tudi kateri od njih bil nezvest... Na nekakšen način so se spoprijeli s tem in zdaj živijo novo življenje.

Varanje...pri moških in pri nas ženskah

Ugotovili so, da za popestritev spolnega življenja varanje ne pomaga dolgoročno in so se poskusili ponovno zaljubiti v svojega partnerja. Vem, da to ni tako enostavno in ne gre na zavestni ravni oziroma se ni mogoče zaljubiti na ukaz, ampak ni druge možnosti, če hočete živeti z istim človekom vse življenje.

Zanimivo je, da se varanje pri moških zgodi čisto spontano, ker so večinoma poligamni, in na nezavestni ravni. Kar si zaželijo, to vzamejo. Ni se jim treba počutiti nesrečni ali neljubljeni, da bi prevarali žensko... Če moški vara, ga tolerirajo skoraj vsi, včasih tudi njegova žena. Pri ženskah je čisto drugače. Varanje poteka na zavestni ravni: se pravi, ženska se že prej počuti nesrečno in nezadovoljno v zakonu in zato zavestno išče partnerja, s katerim bi se lahko zbližala. Zato je pri ženski vse bolj nevarno; moški lahko hitro pozabi na svojo afero, ženska pa se zna čustveno navezati in seveda s tem zakomplicirati življenje.

Še ena potrditev življenjske aksiome: moški so bolj enostavna, ženske pa bolj zakomplicirana bitja.

Zadnje ugotovitve pa kažejo, da novodobni moški za prevaro potrebujejo tudi čustveno navezanost na partnerico. Sedaj pa spet razumen dvom, ne da?

Zaljubljenost

Vsak človek je bil v življenju kdaj zaljubljen. Nekateri se lahko zaljubijo že v vsakega novega partnerja, nekateri pa imajo v življenju po sto partnerjev, zaljubljeni pa so bili samo enkrat. Lahko živiš s partnerjem vse življenje, čeprav nikoli nisi bil v njega zaljubljen. Si ga izbral zaradi marsikaterih lastnosti, ki so ti bili všeč pri njem, sedaj pa te njegove lastnosti pravzaprav motijo.

Zaljubljenost je moč kemičnih reakcij, ki se zgodi v naši glavi in na katero nimamo vpliva. Takrat sebe dejansko ne moramo nadzorovati: na vsak način hočemo biti v bližini svojega izbranca, vedno iščemo njegov pogled, hočemo biti z njim intimne in ob tem tudi pozabimo na okolico, ki nas obkroža, kar je lahko zelo nevarno. Počutimo se srečne in izpopolnjene in tega leska v očeh in malo nerodnega nasmeha na obrazu ni mogoče skriti. Če ste v razmerju in vaša zaljubljenost ostane na platonski ravni, vam mogoče uspe za kratek čas popestriti svoje spolno življenje, ker boste nenehno mislili na svojo ljubezen. To bo dobro vplivalo na vaš zakon, če ostane samo pri tem in boste imeli nevednega partnerja, ki ne bo na kaj posumil. Ampak to stanje je zelo minljivo in če boste prekoračili obljubo, vam bo potem grozno žal. Ali pa tudi ne...

Pogovor

Še vedno obstajajo druge rešitve, da bi obdržali svoj srečen zakon ali partnerstvo. Poskusite se s svojim partnerjem pogovarjati. Vem, kaj boste rekli, da nimate časa, ker cele dneve delate in potem ste samo šofer svojih otrok in se sploh ne vidite. Res je tako, ampak najdite čas zase, spijte skupno kavico ali včasih zvečer kozarček vina. Sprostite se in se pogovarjajte. Preizkusite nekaj novega, odpravite se sami na nekakšen čudovit kraj, ki vam bo dal nov zagon, za otroke pa priskrbite varstvo. Ustvarite si drugačne pogoje in se ljubite. Prevzamite pobudo in to vam bo všeč. Delajte to na zavestni ravni, ki bo potem - sami boste presenečeni - prerasla bo v nezavestno in se vam bodo odkrile nove dimenzije. V svojem partnerju boste odkrili marsikaj novega, izvedeli boste, da je čudovit človek in mogoče ponovno ali celo prvič se zaljubili vanj. Če vam to ne bi uspelo, boste imele čisto vest, da ste naredili vse, kar je bilo v vaši moči. Na vsak način poleg spoštovanja boste občutili naklonjenost, kar lahko spet pripelje k ljubezni.

Kako lepo vse to pišem, lahko bi bila družinski terapevt! Večinoma te stvari izvem iz knjig in revij, nekaj tudi iz resničnega življenja. Marsikoga bi zanimalo, če sem te stvari preizkusila na lastni koži in bom rekla takole: nekaj zagotovo. Vsega pa res ne morem povedati. Včasih pa se za zbujanje pozornosti pri partnerju dobro obnesejo takšni triki, enega od katerih mi je zaupala moja mama. Moj oče je bil šef manjšega gradbenega podjetja in se je večkrat udeleževal različnih sestankov, ki so trajali pozno v noč. Enkrat mu je mama povedala, da, ker ga dolgo ne bo domov, bo tudi ona šla nekam zvečer ven in si je že začela pripravljati lepo obleko...Presenetljivo je bilo, da je oče tisti dan hitro prišel domov in sta skupaj preživela lep večer. Moja mama je že dopolnila osemdeset let in imata z očijem še vedno čudovit odnos, ki ravno danes praznuje 80 let.