S kolesi so se podali po poteh v bližini nekdanje železne zavese

Turistično društvo Palinka je v soboto izvedlo kolesarski izlet ob "železni zavesi". Začetek kolesarskega izleta je bil pred vaškim domom v Čentibi, od koder so se odpeljali v smeri Banovega brega in naprej proti Tamaškutu v Dolino. Tu so zavili levo na glavno vaško ulico, po kateri so nadaljevali pot do Orešja. Po makadamu so prispeli do nekdanje plinske postaje, kjer so se ob krajšem postanku seznanili z zgodovino črpanja plina, ki je tu potekalo še deset let nazaj.

V dolgem vzponu makadamske ceste so pot nadaljevali skozi mogočen bukov gozd in prispeli do lovske opazovalnice. Nekaj metrov prej pa je nekdanja vojaška opazovalnice JLA, sicer že v ruševinah. V obdobju hladne vojne se tukaj ni smelo gibati, za dostop do gozda so ljudje potrebovali dovolilnice. Mimo mejnih kamnov so prečkali zeleno mejo med Slovenijo in Madžarsko in čez kakšnih 10 metrov prišli na lepo gozdno cesto, ki jih je popeljala do ohranjenih ostankov nekdanje tlakovane rimske ceste nad Lovaszijem. Po tej poti so se leta 1945 umikale nemške okupacijske sile pred prodirajočo Rdečo armado.

Nemci so uporabljali stare zemljevide, na katerih je bila vrisana nekdanja rimska cesta, in so se po njej želeli umakniti. Toda rimska cesta je bila samo delno ohranjena in se je naenkrat spremenila v blatno pot, v kateri se je težki vojaški tank ugreznil in ni mogel naprej. Domačini so tank počasi demontirali in prodali kot staro železo.
 
Pot so nadaljevali do zapuščenega naftnega črpališča; na tem območju jih je še približno dvesto. Po fotografiranju so se po cesti povzpeli do odcepa za Lendvadedes, kjer so zavili levo in po čudovit poti nadaljevali navzdol po hribu do izvira vode Sári-kút. Svoje bidone so si napolnili s hladno izvirsko vodo. Povratek iz te globoke doline je bil kar naporen, ker je pot precej ozka, včasih strma in prekrita z listjem, zato je bilo treba kolo na določenih odsekih porivati.

V križišču gozdne poti so zavili levo in se spustili do zapuščenega naftnega črpališča.

Ko so prispeli iz gozda na še eno plinsko črpališče, je sledil kratek počitek in že so peljali svoja kolesa naprej proti širnim vinogradom vasice Lendvadedes, kjer so imeli daljši postanek ob hladnih napitkih tamkajšnjega bifeja. Cene so tukaj tako ugodne, da bi še kar naročali pijačo, a pot jih je klicala naprej. Vozili so v smeri pravljične vasice Gosztola in naprej proti goricam nad Lentijem. Pred gostiščem Hubertus so zavili v gozd, kjer je bila vožnja prava avantura, saj so morali svoja kolesa nekajkrat dvigovati čez ležeča debla dreves. Prispeli so v elitno naselje Lentija, kjer so zavili na kolesarko pot, ki se vije skozi mogočne gozdove proti Lendvadedesu in naprej. Cesta je marsikje strma in speljana v serpentinah. Na vrhu so zavili levo proti vasici Tenkehegy, ki že meji na Slovenijo. Tu so si ogledali nekdanji madžarski stražni stolp, ki stoji sredi gozda in nudi pogled na zeleno mejo.

Pot so nadaljevali po novi asfaltni cesti, ki nas pripelje do Slovenije in se priključi na cesto proti Piramidi v Lendavskih Goricah. Obiskali so Hišo vina Cuk, kjer so jih postregli z njihovim izvrstnim vinom. Odličen razgled jim je še dodatno olepšal dan. Od tod so se spustili proti Čentibi. Najprej so se ustavili pri prijatelju Leonu, ki je ta dan tudi kolesaril z njimi, nato pa se odpravili na cilj, v lično zidanico, kjer so jih člani Turističnega društva Palinka pričakali z odličnim lendavskim bogračem, ki so ga zalili s hladnim »špricerjem«. Domači skutni in višnjevi »retaši«, ki so jih jim postregli, so po besedah kolesarjev bili več kot odlični.

Preživeli so prekrasen dan na kolesih v naravi, v bližini nekdanje železne zavese in seveda v najboljši družbi. Kmalu se vidimo.

Foto: Dušan Dundek, Viktor Hranilović, Leon Pamič.