Pohoda od Pinc do Hodoša so se udeležili tudi Prleki

Razdalja med Hodošem in Pincami meri 45 km. To pot vsako leto prehodi skupina prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo.

Letošnji pohod se je pričel na Pincah, in sicer ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher. Ideja, da se letošnji pohod prične v Pincah, je zorela že od lanskega pohoda, letos pa je padla odločitev, da jo končno tudi uresničijo, skupaj s Turističnim društvom Palinka iz Čentibe. Želja je, da pohod postane tradicionalen. Letos se ga je udeležilo rekordnih 32 pohodnikov, ti so prišli iz Prekmurja, Madžarske in celo iz Male Nedelje. Med pohodniki je bil tudi župan Občine Szalafő na Madžarskem, ki je bil nad samim pohodom in pokrajino izredno navdušen.

Iz Pinc so pohodniki krenili v smeri Doline in Čentibe. V Čentibi se jim je pridružil predsednik Pomurske Madžarske narodnostne skupnosti Ferenc Horvat. V Čentibi so si privoščili krajši postanek, kjer so jim pripravili pogostitev člani sveta Krajevne skupnosti Čentiba. Po okrepčilu so nadaljevali proti Lendavi, natančneje do prostorov Pomurskega madžarskega radia, kjer so se na kratko v živo javili v program. Iz Lendave so krenili proti Dolga vasi. Na prizorišču praznika špargljev so jih pričakali organizatorji z okrepčilom.

Nato so se odpravili proti Mostju in naprej do Kamovcev, kjer so bili gostje družine Tivadar. Odlična »palinka« in domača zlevanka sta dali pohodnikom moči, in že so krenili proti Dobrovniku. V hiši Györgya Dobronakija so se okrepčali z enolončnico, s katero jih je pogostila Madžarska samoupravna narodna skupnost Občine Dobrovnik.

Pot se je nadaljevala skozi gozdove proti Motvarjevcem, kjer so pohodnike pred vaškim domom pričakali člani sveta krajevne skupnosti. Tudi tu so se lahko okrepčali in tako lažje premagovali kilometre, ki so še bili pred njimi. Naslednja postaja je bila v Pordašincih, kjer so bili gostje vaške skupnosti.

Prosenjakovci so bili še kar daleč, a dobra družba je bila židane volje in zato se je pot zdela krajša. Tam so pohodnike že čakali člani Turistično - Kulturnega društva Ady Endre z domačim vinom, »palinko« in prigrizki. Pot skozi gozdove proti Središču je bila dokaj naporna, toda splačala se je, saj so pred vaškim domom že čakale pridne članice tamkajšnjega kulturnega društva s svežimi pogačami in sladkimi rogljički. Pot se je nadaljevala proti Domanjševcem, tik ob meji z Madžarsko. Tudi tukaj se je pokazala gostoljubnost Goričancev, saj je pohodnike čakalo okrepčilo.

Naslednja destinacija je bil Krplivnik. Skozi gozdove, mimo mejnih kamnov, so se pohodniki prebili do prenovljenega stražnega stolpa nekdanje JLA. Tu so jih pričakali člani vaške skupnosti kar s traktorsko prikolico. Po počitku in okrepčilu so že dodobra utrujeni pohodniki hitro nadaljevali pot proti cilju, saj je bilo še kar nekaj za prepešačiti. Železniška postaja na Hodošu še ni bil končni cilj. Postanek tam je bil z razlogom, pohodniki so prišli pozdravit pohodnico, ki je z njimi prehodila del poti in se je zaradi popoldanske službe na železnici morala vrniti domov.

Ob prihodu na Hodoš so utrujene pohodnike pričakali domačini s transparenti dobrodošlice in seveda pijačo. Še slab kilometer hoje je bilo do cilja. To je bil dom družine Abraham. Utrujenim pohodnikom so pripravili odličen gorički golaž in segedin zelje. Po večerji so udeleženci prejeli spominsko pisno zahvalo za prehojeno pot. Vsi skupaj so se strinjali, da je pohod bil kar naporen, toda veselje na obrazih je pokazalo, da se je izplačalo, saj so hodili skozi odmaknjene dele naše čudovite pokrajine, imeli večkrat krajši počitek pri dobrih ljudeh, ki so se jim na določenih odsekih tudi sami pridružili.

Sporočilo pohoda je bila povezanost in vztrajnost prebivalcev, tako Madžarske in Slovenije, kot obmejnih prebivalcev Goričkega in krajev lendavskega območja.

Organizatorji se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so delno ali v celoti prehodili turo. Še posebej vsem, ki so pohodnike pogostili na posameznih odsekih poti.

Posebna zahvala gre Pomurski Madžarski narodnostni skupnosti, ki je omogočila pohod. Zahvala tudi Madžarski samoupravni narodni skupnost občine Dobrovnik za pogostitev v Dobrovniku. Zahvaljujejo se družinama Abraham in Cvijanovič za podporo in pripravo odlične večerje ter Prevozništvu Monarh Dezső Császár s.p. za prevoz pohodnikov s Hodoša v Pince.