Srečali so se Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Dandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimamo časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Udeležence je v gradu sprejela »Apolonija«, ki jo je poosebljala Manja Šturm Dolinšek, in jim predstavila zgodovino Negovskega gradu ter razkazala obnovljeni del gradu, hkrati so si udeleženci ogledali razstave v grajskih prostorih. Rodbinskega srečanja so se udeležili potomci Jurija Holc, rojenega leta 1889 na Stari Gori, in Terezije Holc, rojene leta 1888 v Precetincih, z dekliškim priimkom Kocuvan. Zakonca sta takrat od brata Matjaža Holc kupila manjšo posest in si ustvarila družino, v zakonu se jima je rodilo pet otrok. Kar dva od njih, Vincek in Anton, sta si izbrala svoji življenjski sopotnici v družini Kolarič z Noričkega Vrha. Zato so bili udeleženci srečanja tudi potomci družine Kolarič. Dominik Kolarič se je rodil leta 1881 ter se priženil k Johani, roj. Nedok 1891, na Norički Vrh. V zakonu so se jima rodili trije otroci, in sicer Terezija, Jožefa ter Franc.

Drugega srečanja se je udeležilo 65 potomcev dveh rodbin. Prišli so iz različnih krajev Slovenije in tujine, nadalje iz Pariza, Londona in Ajaccia s Korzike. Najstarejša udeleženka je štela 76 let, najmlajši pa so bili trije otroci, mlajši od enega leta - dva fantka in punčka. Ker so udeleženci, ki živijo v tujini, mešani pari, zlasti mlajši potomci, je potekalo sporazumevanje tudi v nemškem, angleškem, italijanskem in francoskem jeziku. Vendar zaradi jezika ni bil nihče prikrajšan, saj je bilo dovolj prijaznih »prevajalcev«. Iz Negove so se udeleženci odpravili na Staro Goro, kjer so se zbrali v veliki dvorani gasilskega doma PGD Stara Gora. Za pogostitev je poskrbela Gostilna Šenekar iz Spodnjih Ivanjcev, vinsko kapljico pa je pridelal potomec rodbine Kolarič, znani radgonski vinogradnik Milan Kolarič. Preden so sedli za obložene mize, so si ogledali zanimivosti Stare Gore: poznobaročno podružnično cerkev Sv. Duha na Stari Gori, sloviti mlin na veter na Stari Gori in kmečki muzej, ki v okviru TD Sv. Jurij ob Ščavnici deluje v starem šolskem poslopju, pa tudi na prostem. Iz kraja, od koder izvirajo njihove korenine, so si udeleženci odnesli domov spominek na srečanje - vrečico s posušeno lipovino, saj Staro Goro krasi nasad lip z bogatimi krošnjami. Tako bo tudi v njihovem domu na tujem zadišalo po lipovem čaju iz domačih krajev.

Kot so nam razlagali nekateri udeleženci srečanja, je bil zanje to lep življenjski dogodek, saj se mnogi med seboj (še) niso poznali. Organizatorja srečanja Nada in Vincenc Holc pa sta bila zadovoljna, da se jih je toliko odzvalo vabilu. Tako je bil cilj dosežen - kljub hitremu tempu življenja so našli čas za utrjevanje sorodstvenih in medgeneracijskih vezi. Kajti družina je kot drevo: vsaka veja raste v svojo smer, a korenine ostajajo enake.

Foto: Ludvik Kramberger